‘’Apple bo moral vključiti slovenščino v svoje menije.’’

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek 21. Marca 2024, udeležila 33. redne seje Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije. Na seji je poslanka predstavila svoje dosedanje delo, trenutno stanje na področju prizadevanj za javno rabo slovenščine in izzive pri zaščiti slovenščine v digitalnem okolju. ”Tudi Apple bo moral upoštevati novelo zakona in slovenščina bo morala biti tudi v njihovih menijih,’’ je izpostavila Joveva, ki je med prvimi pozvala k ukrepom proti diskriminaciji slovenščine na skupnem notranjem trgu Evropske unije.

V svoji predstavitvi je pojasnila, da je v zvezi s tem že leta 2022 pisala izvršnim direktorjem podjetij Amazon Prime, Disney+ in Netflix, medtem ko je na jezikovno diskriminacijo in kršenje slovenske zakonodaje posvarila tudi na plenarnih zasedanjih v Evropskem parlamentu.

”Četudi gre za podjetja pretočnih videovsebin, ki so zelo uspešna na trgu Evropske unije, pa nihče od njihovih predstavnikov ni izrazil pripravljenosti za reševanje težav, povezanih z neupoštevanjem enega od uradnih jezikov Unije.”

V nadaljevanju se je osredotočila predvsem na dogovore z Applom, ki so bili na sestankih zelo korektni in niso bili pokroviteljski. S predstavniki podjetja Apple je predviden nadaljevalni sestanek v mesecu aprilu, ko naj bi bila sprejeta novela zakona o javni rabi slovenščine.

”Že ko smo se sestali s predstavniki Apple-a so bili seznanjeni, da se pripravljajo spremembe nacionalne zakonodaje. Zagotovili so mi, da delajo na tem, da bo njihova ponudba tudi v slovenščini,” in dodala da jo veseli dejstvo, da so tudi njeni pritiski prispevali k temu.

Pretočne videovsebine vidi kot veliko bolj zahtevno področje. Tako predstavniki Netflix kot tudi predstavniki Disney+ niso izkazali nobenega razumevanja ali ponudili kakršnikoli rešitev, temveč so iskali le izgovore.

”Navedbe, ki so med drugim namigovale, da jim po trenutni zakonodaji to ni treba zagotoviti prevodov in da se jim to finančno ne izplača, so bile nesprejemljive. Ravno ta pokroviteljski odnos mi je dal večji zagon, da je problematiko treba reševati z zakonodajnimi ukrepi.”

Poudarila je tudi dolgotrajnost zakonodajnih postopkov na nacionalni ravni in jih primerjala z evropsko, kjer so v postopke vključene vse države članice in kjer se ti postopki še dodatno zavlečejo, zaradi česar se je odločila, da bo pri spreminjanju zakonodaje izhajala iz že obstoječe zakonodaje.

”Znotraj evropskega akta o svobodi medijev, katerega soavtorica sem bila, smo urejali tudi področje spletnih platform. Sprejeta zakonodaja vključuje tudi spremembe na področju jezikovne diskriminacije in omogoča sodelovanje med nacionalnimi regulatorji, ki bodo ob ugotovljeni nepravilnosti z vidika diskriminacije uradnega jezika EU lahko zahtevali od inšpektorata iz druge države članice, kjer ima neko podjetje sedež, da na podlagi tega akta ukrepa.”

Za sistemsko reševanje problematike meni, da bo treba dopolniti tudi direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je načrtovana za leto 2026. Kot je dodala, že mesece potekajo dogovori med njo in podpredsednico Evropske komisije, Vero Jourovo in komisarjem za notranji trg, Thierryem Bretonom, ki sta javno podprla njena prizadevanja za odpravo jezikovne diskriminacije.