Novim izzivom naproti

Draga mladina,

v dneh, ko se februar počasi poslavlja in sta praznik ljubezni in pustno rajanje že za nami, hkrati pa tudi informativni dnevi, se mnogi od vas srečujete s pomembnimi vprašanji o prihodnosti. Kam naprej? Kaj boš po poklicu? Kaj bi sploh počel/a? Gre za tipična (neugodna) vprašanja, ki se porajajo na nedeljskih kosilih, v naključnih pogovorih s sosedi ali na druženjih z vrstniki.

In povsem razumljivo je, če na ta vprašanja še nimate odgovorov in če ste še vedno neodločeni, kako nadaljevati šolanje in kaj izbrati – tudi sama sem bila na vašem mestu. Pojma nisem imela, kaj naj in kaj bom sama s seboj. Zame se je na koncu vse razpletlo dobro, toda to ne pomeni, da sem se v obdobju sprejemanja teh odločitev počutila tako.

Zelo pomembno je, da se zavedate, da v tem procesu niste sami. Spodbujam vas, da čim več govorite z odraslimi, ki delajo na področjih, ki vas utegnejo zanimati. Ne zadržujte se samo pri šolskih svetovalcih, ampak za mnenje povprašajte tudi starejše brate, sestre, prijateljice, prijatelje … in se ne bojte upoštevati ali vsaj slišati nasvetov staršev. Za rokav pocukajte študente, ki vam lahko nedvomno ponudijo dragocene vpoglede in izkušnje iz prve roke. Imejte pa v mislih, da ni nujno, da sledite poti, ki jo morda vaša okolica pričakuje od vas – najlažja je namreč tista šola, ki vas res zanima!

Ne želim vam soliti pameti, toda vseeno vam toplo priporočam, da ne hitite s svojimi odločitvami. Razmislite o svojih interesih, strasteh, ugotovite, kaj je vaša močna plat, katere spretnosti imate. Ko boste bolje razumeli, kaj vas resnično navdihuje in motivira, bo izbira ustreznega študijskega programa ali šole veliko lažja.

Želim vam veliko sreče na vaši izobraževalni poti. Ne pozabite, da ste sami kovači svoje usode.

Do naslednjič,

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.