“Pesticidi. Kaj se je dogajalo in zgodilo?”

Pesticidi.

Mislim, da bi zdaj pa res že vsem moralo biti jasno, kako zelo nevarni so. Namesto tega berem in poslušam o tem, kako ne moremo kar tako, drastično zmanjšati njihove uporabe, kaj šele jih popolnoma prepovedati, ker bi … imeli manj hrane.

Najbrž res, a manjka dodatek ene besede, da bi se lahko v popolnosti strinjala s tem. Manj ŠKODLJIVE hrane.

Kaj se zgodi, ko se besedilo neke izredno pomembne uredbe tako zelo spremeni, da končne navedbe nimajo več prav nobenega smisla, ker tako zelo razvodenijo vse skupaj? Zgodi se to, kar se je zgodilo danes. Redko, zelo redko, ampak se. V posnetku spremljate en delček današnje glasovalne drame. Po glasovanju o dopolnilih smo imeli odmor in pogovore, kaj storiti.

Kaj se je dogajalo in zgodilo?

Glasovali smo o uredbi za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev. Z njo bi morali zmanjšati uporabo kemičnih pesticidov do leta 2030. Pred plenarnim glasovanjem so stališča sprejemali tudi pristojni odbori.

Na odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane smo seveda višali ambicije za omejevanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev na ravni Evropske unije, hkrati pa izpostavili potrebo po širjenju uporabe nekemičnih zatiralcev škodljivcev, kar bi kmetom omogočalo neprekinjeno pridelavo brez – pozor – ogrožanja narave, opraševalcev ali zdravja.

O tem, kaj so počeli na kakšnem drugem odboru, sploh ne bom izgubljala besed. Toda dejstvo je, da je danes veliko evropskih poslank in poslancev (spet!) podleglo močnim pritiskom kmetijskega lobija, ki je zaradi lastnih interesov širil lažne informacije o predlagani uredbi, zmanjšanje uporabe pesticidov pa predstavljal kot mehanizem za onemogočanje nadaljnje pridelave hrane.

In tako smo glasovanje o dopolnilih zaključili z nesprejemljivim, absolutno premalo ambicioznim besedilom, ki ne bi dosegalo želenih ciljev. Niti glede varovanja narave in zdravja, še manj glede zagotavljanja varne hrane.

Zato takšnega predloga nisem mogla podpreti. To še zdaleč ne pomeni zmage “zdrave kmečke pameti”, resda pa pomeni “črn dan za okolje”. Vendar gre žal za enega od takšnih primerov, kjer “bolje nekaj kot nič” preprosto ne obvelja.

– Irena

Foto: EP – Alexis HAULOT