”Srečni smo tisti, ki vsako noč uspavamo svoje otroke”

Srečni smo tisti, ki lahko vsako noč uspavamo svoje otroke v topli postelji. Pod varno streho. Site, predvsem pa … žive in zdrave.

To je grobi prevod citata, ki mi ga algoritmi zdaj že kar nekaj časa vztrajno predlagajo na družbenih omrežjih. Da, lahko bi se strinjala s tem, kar je najbrž marsikdo od vas ob njem pomislil. Da se sliši zlajnano. A pravzaprav je tako zelo resničen.

Otroci so naša najranljivejša skupina ljudi. Najbolj – če ne celo edina – nedolžna skupina ljudi. Tista skupina, ki bi morala v tem delu svojih življenj dejansko brezskrbno uživati. Raziskovati svet. Ki bi moral biti manj nor, mimogrede.

Morali bi preprosto odraščati. S čim več ljubezni in še več odgovornimi, dobrimi zgledi.

Toda njihove zgodbe tolikokrat ostanejo ne(iz)povedane, njihov glas tolikokrat ne(u)slišan. Dogaja se toliko zlorab, toliko mučenj, travm, sramot. Toliko umorov.

Danes je svetovni dan otroka. Danes naj bi se izpostavljale njihove pravice, dosežki in napredki na tem področju. Njihovo zdravje, sreča, prihodnost. Njihova varnost. Niti pod razno samoumevna.

Letošnja obeležitev je sredi vedno večjih konfliktov. Vojn. Sredi izraelske povračilno neustrezne agresije, zaradi katere je v dobrem mesecu mrtvih najmanj 5500 otrok.

Ni dovolj, da to nepojmljivo grozoto samo kritiziramo. Zato bom letošnji svetovni dan otroka – ki je svetovni dan pod okriljem Organizacije združenih narodov – izkoristila za poziv prav tej dotični organizaciji, naj končno že stori naslednji smiselni korak: vzpostavi posebno mednarodno sodišče za vojne zločine nad otroki.

In za poziv državnim, svetovnim voditeljicam ter voditeljem: bodite prej omenjeni odgovorni, dobri zgledi. Sankcionirajte tiste, ki to niso.

– Irena