Renew Europe mladinski manifest

Evropska poslanka Irena Joveva predstavlja Renew Europe mladinski manifest, ki je rezultat participativnega procesa posvetovanja in soustvarjanja evropskih poslank in poslancev skupine Renew Europe z mladinskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in mladimi, ki so sodelovali na Konferenci o prihodnosti Evrope.

“Ker evropsko mladino mobilizirajo najpomembnejši izzivi, s katerimi se sooča naša celina, morajo tudi mladi biti del odločevalskega procesa,” je stališče poslanke in politične stranke, ki ji pripada. V procesu pogovorov z mladimi so identificirali več ključnih izzivov in tematik, ki so v središču skrbi mladih – od ukrepov proti podnebnim spremembam, ustvarjanju enakih možnosti, naslavljanje izzivov na področju duševnega zdravja, podjetništva, zagotavljanja plačanih pripravništev do boja proti diskriminaciji. “Ravno zato je pomembno, da tokrat slišimo glas mladih bolj kot kdaj koli prej,” je še povedala Joveva in dodala, da želijo s tem manifestom vse mlade spodbuditi k sodelovanju pri oblikovanju prihodnosti naše Unije.

Vseh 18. predlogov si lahko preberete v nadaljevanju:

1. Participacija mladih v demokratičnih procesih

Participacija mladih je nujna v demokratični procesih in procesih odločanja na vseh ravneh. Mladim moramo prisluhniti in jih jemati resno. Podpiramo uvedbo EU ”mladinskega testa”, ki bo sledil zaključkom Konference o prihodnosti Evrope. S tem bi se oblikoval mladinski panel, ki bi mladim omogočil neposreden vpliv na politike EU. Od organov EU bi tudi zahtevali, da ovrednotijo vpliv prihodnjih političnih predlogov na mlade v EU, hkrati pa bi oblikovali trajnostne in podnebju prijazne politike za sedanje in prihodnje generacije v Evropi. Poleg tega moramo vzpostaviti interaktivno platformo v vseh uradnih jezikih na ozemlju EU, ki bi mladim omogočila vzpostavitev stalnega dialoga z oblikovalci politik EU.

Podpiramo uvedbo Konvencije EU o spremembi pogodbe v skladu s sklepi Konference o prihodnosti Evrope. Konvencija bi morala sprejeti znižanje starosti za udeležbo na evropskih volitvah na 16 let. Poleg tega bi morali države članice spodbuditi, da prilagodijo svoje nacionalne ustave in zakonodajo, da bi znižale starostno mejo za udeležbo na lokalnih in nacionalnih volitvah na 16 let ter znižale starostne zahteve, potrebne za različne položaje odločanja in tako omogočile več mladim vstop v nacionalne parlamente ter povečale njihovo udeležbo v demokratičnem procesu in procesu odločanja. Močno spodbujamo ustanovitev mladinskih svetov na regionalni in lokalni ravni, da bi spodbudili zgodnji politični in družbeni aktivizem med mladimi. Mladim je treba omogočiti, da vzamejo stvari v svoje roke in tako sami odločajo o svoji prihodnosti.

2. Digitalna platforma za prepoznavnost EU priložnosti

Preveč mladih se sooča z izzivi pri iskanju kakovostnih in plačanih delovnih mest in pripravništev, ki jim omogočajo poklicno napredovanje, priložnosti za učenje in osebno razvoj ter s tem pridobivanje znanj in spretnosti, ki jim bodo pomagali uspeti na trgu dela. Potrebujemo celovito digitalno platformo za evropsko mladino, ki bo vsakemu mlademu Evropejcu, ne glede na njegovo prebivališče, socialno-ekonomsko ozadje ali poklicni položaj, zagotavlja pregledne informacije o priložnostih v EU. To bi lahko dosegli z združitvijo in prenovo obstoječih evropskih mladinskih portalov, Europassa in Eures na uporabniku prijaznejši način. Portal bi moral zagotavljati priložnosti in informacije o izobraževanju, usposabljanju, zaposlitvi, pripravništvu ali ponudbi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, finančne pomoči, programih mobilnosti, nasvetih za ustanovitev podjetja (vključno s pravno in računovodsko podporo) in možnostih financiranja iz proračuna EU, mentorskih sistemih, orodju za povezovanje ljudi in znanj, programih prostovoljstva, dostopu do kulture in pravicah povezanih z evropskim državljanstvom.

3. Plačana kakovostna pripravništva

Pripravništva si zaslužijo ustrezno plačilo. Neplačano pripravništvo stane povprečno mlado osebo v Evropi več kot 1 000 EUR mesečno. To poglablja družbene neenakosti in še posebej marginalizira mlade iz socio-ekonomsko neprivilegiranih okolij. Pripravništva so za mlade pomembna za pridobivanje učnih in poklicnih izkušenj ter podpirajo njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Koristi prinašajo tako pripravniku kot delodajalcu. Ustvariti želimo optimalne pogoje za kakovostna pripravništva, ki bodo mladim zagotovila koristne izkušnje in znanja, s posebnim poudarkom na postopkih uvajanja in vključevanja. Pravno moramo zagotoviti ustrezno plačilo ali nadomestilo za pripravnike v Evropi in vsem mladim omogočiti enak dostop do zaposlitve ter hkrati zagotoviti, da imajo pripravništva resnično učno komponento.

4. Prostovoljstvo in evropska državljanska služba

Potrebujemo konkretna orodja za krepitev evropskega državljanstva in občutka pripadnosti, denimo s statutom evropskega državljanstva, ki bo zagotavljal pravice in svoboščine, specifične za državljane. Priporočamo ustanovitev prave evropske državljanske službe, ki bo na voljo vsem mladim Evropejcem, starim od 18 do 30 let, za opravljanje prostovoljnega dela v svoji državi in nato v drugih evropskih državah. Mladim bi omogočila združevanje prednosti nacionalne ali regionalne državljanske službe in Evropske solidarnostne enote, ne da bi se morali dvakrat prijaviti. S tem bi se zmanjšalo upravno breme, povečala preglednost in se mladim zagotovila vsestranska in edinstvena izkušnja. To bi spodbudilo oblikovanje civilnih družb v državah članicah, kjer ta sistem še ne obstaja in bolje uskladilo obstoječe programe civilnih družb.

5. Naslavljanje izzivov duševnega zdravja

Trenutna socialna, ekonomska, okolijska, geopolitična, sanitarna in varnostna nestabilnost je močno prizadela mlade v EU. Duševno zdravje je treba obravnavati enako pomembno kot telesno zdravje, zato je potrebno hitro ukrepanje. Potrebujemo ambiciozno evropsko strategijo za duševno zdravje in akcijski načrt EU za duševno zdravje z jasnim časovnim načrtom, ustreznim proračunom, ambicioznimi cilji in tudi kazalniki za spremljanje napredka. Natančneje bi moral vključevati: vzpostavitev evropske mreže za duševno pomoč mladim s strani držav članic, ki bi vsaki mladi osebi v stiski nudila brezplačno svetovanje o duševnem zdravju in zagotovitev prilagojene rešitve; vzpostavitev Evropskih telefonskih linij za duševno zdravje, ki bi pod okriljem EU združile že obstoječe strukture in jim zagotovile namensko finančno pomoč, ter vseevropsko informacijsko kampanjo namenjeno mladim, ki bi odpravilo stigmatizacijo, napačna prepričanja in socialno izključenost, ki so pogosto povezana s slabim duševnim zdravjem. Ta akcijski načrt bi moral poleg tega obravnavati zelo zaskrbljujočo stopnjo samomorov med mladimi Evropejci. Prav tako moramo še bolj racionalizirati preprečevanje duševnega zdravja v izobraževalnih ustanovah (z obravnavo duševnega zdravja v šolskih programih) in na delovnem mestu ter okrepiti zbiranje podatkov o duševnem zdravju na ravni EU.

6. Razvoj mladinskega podjetništva

Renew Europe želi s podpiranjem mladinskega podjetništva opolnomočiti mlade, zlasti mlade ženske. Mlade spodbujamo k ustanavljanju novih podjetij, prevzemu družinskih podjetij, sodelovanju v socialnem in solidarnostnem gospodarstvu ali pri ustanavljanju obrtnih podjetij tako, da jim zagotavljamo priložnosti in usposabljanje kot tudi lažji dostop do financiranja. Predlagamo okrepitev programa Erasmus za mlade podjetnike. Temu čezmejnemu programu, ki omogoča izmenjavo poslovnih in vodstvenih izkušenj med mladimi podjetniki, bi bilo treba nameniti več pozornosti in sredstev ter ga po možnosti razširiti z modulom ”spoznaj svojega vzornika” in evropsko enoto SMP z namenom, da bi mladi pridobili neposredne poslovne izkušnje. Poleg tega želimo v vsaki državi članici za mlade podjetnike vzpostaviti celovito točko, vključno s podjetniškim inkubatorjem, ki bi nudila informacije o tem, kako ustanoviti svoje podjetje in kako zaprositi za financiranje. Tehnična pomoč, ki jo zagotavlja Unija za spodbujanje digitalnega in zelenega prehoda – kot so evropska vozlišča za digitalne inovacije in svetovalci za trajnostni razvoj, bi morali dati prednost mladim podjetnikom začetnikom in obrtnikom. Spodbujati želimo mladinske podjetniške iniciative na EU ravni, in sicer s finančno in upravno podporo pri ustanavljanju teh subjektov, podpiranjem njihove evropske mreže, omogočanjem dostopa do programov usposabljanja, izmenjav in mobilnosti za vključene študente ter pomoč pri sodelovanju z MSP iz drugih EU držav.

7. Priznanje profesionalnih kompetenc, kvalifikacij in diplom

Skoraj polovica delodajalcev ne more najti ljudi z ustreznimi znanji in spretnostmi za prosta delovna mesta. Hkrati pa preveč ljudi ne more najti zaposlitve, ker nimajo zahtevanih znanj in spretnosti ali pa delajo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovim sposobnostim. Da bi mladim olajšali vključevanje na trg dela, moramo nujno zagotoviti popolno samodejno vzajemno priznavanje diplom, študijskih obdobij, kvalifikacij, učnih rezultatov, pridobljenih z neformalnim ali priložnostnim izobraževanjem ali usposabljanjem in študijskih obdobij v tujini, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Pozivamo tudi k nadaljnjemu razvoju skupnih evropskih stopenj in diplom ter k razvoju, izvajanju in priznavanju mikrokreditov med institucijami, podjetji, sektorji in mejami. Zavzemamo se za skupni evropski okvir za priznavanje, potrjevanje in potrjevane državljanskih in psihosocialnih kompetenc, pridobljenih z evropsko mobilnostjo.

8. Vlaganje v strateška znanja in spretnosti

Pomanjkanje streteških znanj in spretnosti ter beg možganov sta med našimi največjimi izzivi v prihodnosti. Eu že ima močna orodja za raziskave, izobraževanje in usposabljanje, kot so ESS+ (vključno z ALMA pobudo), Erasmus+ in Obzorje Evropa. Vendar je treba izboljšati funkcionalnost in dopolnjevanje teh orodij, da bodo dosegla vse Evropejce. Menimo, da je zdaj čas, da izkoristimo priložnost, ki jo ponuja Evropsko leto spretnosti in vložimo v ključna področja na podlagi strateških ekosistemov, omenjenih v Paktu za spretnosti in industrijskem načrtu Green Deal. EU mora vlagati v kakovostno usposabljanje, izobraževanje, prekvalifikacijo in izpopolnjevanje z oblikovanjem individualnih učnih računov, usmerjanjem v posebne programe v izobraževalnih ustanovah in razvojem mikrokreditov, privabljanjem mladih v te učne programe, zlasti mladih žensk na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike (STEAM), krepitvijo širjenja znanja in izkušenj z izmenjavami učiteljev, raziskovalcev in študentov. Vsi ti ukrepi bi morali biti povezani s potrebami trga dela ob upoštevanju novih zaposlitev in prekvalifikacij. V pričakovanju industrije 4.0 EU in države članice potrebujejo ciljno usmerjeno usposabljanje in učne načrte na področjih, kjer primanjkuje visokokvalificirane delovne sile. Z zvezami evropskih univerz in centrov za poklicno usposabljanje moramo vzpostaviti odlične učne načrte, da bi lahko konkurirali svetovno znanim študijskim programom zunaj EU.

9. Na poti k evropski državljanski vzgoji

Da bi okrepili občutek evropske pripadnosti, se zavzemamo za razvoj nacionalnih struktur in učnih načrtov državljanske vzgoje, vključno z vrednotami Unije in zgodovino Evrope ter za določitev minimalnih skupnih standardov glede vsebine in metodologije. Evropejci morajo bolje poznati zgodovinsko in kulturno ozadje drug drugega in razumeti od kod izvirajo naše razlike, predvsem pa morajo vedeti, kako deluje EU in od kod izvira ter se seznaniti z vsemi razpoložljivimi orodji za njihovo aktivno sodelovanje. Poleg tega spodbujamo države članice, naj zagotovijo večji poudarek na digitalnih veščinah, vključno z medijsko in informacijsko pismenostjo, učenjem jezikov, okoljsko vzgojo in zelenimi veščinami, izobraževanju o spolnem in reproduktivnem zdravju, mehkimi veščinami, mentorskimi praksami, podjetništvom in gospodarskim opismenjevanjem in STEAM izobraževanju v formalnem izobraževanju in na starosti primeren način.

10. Varnejši družbeni mediji, digitalna pismenost in digitalna odpornost

Digitalno področje je del vsakdanjega življenja mladih Evropejcev. Prednostna naloga zakonodajalcev in podjetij bi morala biti ustvarjanje manj vsiljivega in varnejšega okolja. Uspešno smo sprejeli glavno zakonodajo EU za urejanje spletnih platform, boj proti dezinformacijam in škodljivi uporabi algoritmov. Zdaj moramo zagotoviti to, da jih države članice pravilno izvajajo. Potrebujemo stroga pravila na ravni EU, da bi povečali varnost mladih na spletu in preprečili, da bi bili izpostavljeni škodljivi, pornografski in gnusnim vsebinam. Spopasti se želimo s kibernetskim nadlegovanjem, zlasti nad mladimi ženskami, mladimi iz etničnih manjšin in mladimi pripadniki LGBTIQ+ populacije. Poleg tega bi morala EU v vseh državah članicah izvajati kampanje za ozaveščanje o dezinformacijah, lažnih novicah, kibernetski varnosti, tveganjih in priložnostih, ki jih ponuja umetna inteligenca, ter medijski pismenosti, ki bi mladim pomagale bolje razumeti, kako zaščititi sebe in svoje podatke v spletnem svetu.

11. Dostopna in lahko dostopna evropska študijska posojila

Sedanje nestabilne gospodarske in socialne razmere neposredno vplivajo na brezposelnost mlajših od 30 let. Predlagamo ustanovitev Evropskega študijskega posojila za enake možnosti, ki bi ga podprla EIB. Posojilo, podobno štipendiji, bo namenjeno zlasti ranljivim študentom z manj priložnostmi, in sicer na podlagi splošne ocene njihovega socio-ekonomskega položaja. Dodeljevalo se bo po lahko dostopni in cenovno ugodni stopnji za študij, usposabljanje, pripravništvo in poklicno izobraževanje. Študenti bodo morali posojilo vrniti šele, ko bodo končali izobraževanje ali usposabljanje in bodo zaslužili dovolj za dostojno življenje. Študijska posojila bi morala biti odobrena brez finančnega poroka.

12. Enak dostop do stanovanj

Mladi so zaradi stanovanjske krize močno prizadeti, kar jim otežuje nemoten začetek samostojnega in odraslega življenja. Zaradi pomanjkanja razpoložljive infrastrukture je izjemno težko najti stanovanje brez visokih pologov ali pomoči staršev oziroma zakonitih porokov. V okviru ESS+ želimo razviti stanovanjski program za tiste, ki niso vključeni v izobraževanje, zaposlitev ali usposabljanje (NEET) in mlade z manj priložnostmi, skupaj z ukrepi usposabljanja za mlade, da bi jim pomagali najti primerno stanovanje, pri čemer bi nadgradili delo, ki so ga že opravila združenja ”Yyouth Housing” na terenu. To bi bilo treba dopolniti s pobudo Novega evropskega Bauhausa za bolj trajnostno gradnjo s pristopom od spodaj navzgor. Lokalne pobude za nove modele bivanja kot je medgeneracijska souporaba hiš, bi bilo treba spodbujati tudi na evropski ravni. V okviru regionalnih skladov bi bilo treba oblikovati posebno pobudo za podporo gradnji cenovno dostopnih študentskih stanovanj, zlasti v univerzitetnih mestih.

13. Vzpostavitev evropske kulturne prepustnice

Za demokratizacijo in evropeizacijo dostopa do kulturnih del je treba povečati podporo in razširiti ciljno občinstvo evropskih kulturnih politik. Spodbujamo oblikovanje aplikacije Evropske kulturne prepustnice, ki bi spodbujala povezovanje novih generacij z evropskim projektom in dediščino. Predlagamo, da se mladim ob njihovem 18. rojstnem dnevu zagotovi virtualna kartica, ki jim bo omogočila koriščenje zneska, namenjenega evropski kulturi. To orodje bi jim omogočilo dostop do vnaprej izbranih evropskih del (knjige, filmi, videoigre, muzeji, spomeniki, gledališče, festivali, koncerti itd.), pri čemer bi spodbujali cenovno dostopne in brezplačne možnosti.

14. Podpora zelene mobilnosti

Poenostaviti moramo dostop do mobilnosti za evropsko mladino in poiskati inovativne rešitve, da bi zelena prevozna sredstva postala cenovno dostopnejša in na voljo ne le v velikih mestih. Uskladitev shem zmanjšanja števila železniških prevozov za mlade v EU bi bila dober prvi korak. V vsaki državi članici obstajajo posebne ponudbe mobilnosti/cene vozovnic za mlade. To ponudbo bi bilo treba uskladiti, da bi vsakemu mlademu Evropejcu omogočili ugodnosti teh cen vozovnic, ne da bi morali kupiti dodatno državno vozovnico ali biti rezident države v katero potujejo. Drugi korak bi bila uvedba digitalne vozovnice za mobilnost, ki bi jo prejel vsak Evropejec, ki bi dopolnil 18 let in ki bi imela s seboj več pravic in ugodnosti, usklajenih po vsej EU (to bi lahko bilo v obliki medkrajevne vozovnice z možnostjo enomesečne brezplačne uporabe vlaka, določene vrednosti pravic do javnega prevoza v mestih v državi, ki ni država prejemnika, dostop do potovalnih zemljevidov in vodnikov za mlade, popuste za izposojo koles in vstopnic za zeleni promet – tramvaji, žičnice in trolejbusi). Poleg tega bi morala nova evropska kolesarska strategija spodbujati uporabo koles med mladimi prek informacijske kampanje, olajšanega dostopa do souporabe koles in drugih spodbud.

15. Zavezanost k vključevanju

Mladim invalidom so zaradi ovir na različnih področjih življenja pogosto onemogočene enake možnosti in učinkovita udeležba v naši družbi. Potrebujemo vseevropsko opredelitev invalidnosti in razširitev evropske invalidske karte. Zahtevamo ločevanje osebnih prejemkov in invalidske pomoči. Invalidi bi morali imeti dostopen študij ali delovno mesto. V zvezi s tem si prizadevamo za revizijo Direktive Sveta 2000/78/ES in želimo odblokirati sprejetje predloga protidiskriminacijske direktive (COM(2008)0426), ki bi močno izboljšala enake možnosti, ki presegajo zaposlitev. Potrebujemo strožje določbe, da bi ljudem z manj priložnostmi olajšali sodelovanje v programu Erasmus+ in Evropski solidarnostni enoti.

16. Podnebne spremembe: podpora in opolnomočenje mladih državljanov

Evropska mladina je zelo zaskrbljena zaradi vprašanj okolja in podnebnih sprememb, kar je upravičeno: mladi redno navajajo boj proti podnebnim spremembam kot glavno prednostno nalogo Evropske unije. Institucije EU bi morale oceniti vpliv podnebnih sprememb na njihova življenja in vključiti te vplive v vso zakonodajo EU. Konkretno moramo v okoljske zakone dodati posebne določbe, ki bodo usmerjene v potrebe mladih, tudi v obliki posebne finančne podpore za zeleno mobilnost in energetsko učinkovitost. Naš cilj je opolnomočiti mlade in jih podpreti, da postanejo ustvarjalci sprememb, s kakovostnim izobraževanjem, usposabljanjem in možnostmi izpopolnjevanja ter s posebnim financiranjem zelenih projektov in razpisov EU. Zeleni prehod ni le izziv, je tudi priložnost za ustvarjanje rasti, tehnoloških rešitev, novih delovnih mest in boljše prihodnosti.

17. Opolnomočenje mladih na evropskem podeželju, v čezmorskih državah in ozemljih kot tudi v najbolj oddaljenih regij

Dostop do priložnosti na podeželj uje v primerjavi z urbanim okoljem izjemno omejen. Zaradi tega mladi s podeželja zaskrbljujoče hitro odhajajo, kar postavlja pod vprašaj samo preživetje nekaterih podeželskih skupnosti. Naš cilj je povečati digitalno povezljivost in infrastrukturo javnega prevoza ter spodbuditi pojav digitalnih nomadov na teh območjih, da bi mladim dali več izbire glede njihove prihodnosti. Na podlagi uspeha pobud, kot je Evropska prestolnica mladih, spodbujamo oblikovanje Evropske vasi za mlade, da bi okrepili vlogo mladih na podeželju in okrepili evropsko identiteto v njihovih skupnostih.

Prav tako želimo okrepiti podporo za vključevanje mladih kmetov v okviru skupne kmetijske politike.

Mladi iz čezmorskih držav in ozemelj ter najbolj oddaljenih regij so prav tako del naše Unije kot tisti, ki živijo na celini. Tem mladim želimo približati Evropo in poskrbeti, da bodo poznali svoje pravice kot državljani EU in vedeli, kaj lahko Evropska unija stori zanje. Mlade v čezmorskih državah in ozemljih ter v najbolj oddaljenih regijah moramo doseči s pobudami, kot so financiranje programa Erasmus+ za možnosti izobraževanja, program Ustvarjalna Evropa za kulturne pobude in dogodki v okviru dialoga EU z mladimi. Te mlade je treba še posebej spodbujati k opravljanju pripravništva v evropskih institucijah, zlasti z upoštevanjem stroškov prevoza, ki jih imajo in ki k sodelovanju v programih EU.

18. Podpora ukrajinske mladine

Mlada generacija Ukrajine mora biti v ospredju evropskih ukrepov v podporo Ukrajini. V program Erasmus+ želimo vključiti posebne določbe za podporo prizadevanjem za ponovno vzpostavitev mladinske politike in infrastrukture, ki združuje ne le ukrajinske organizacije, ampak tudi njihove evropske partnerje. Prostovoljci znotraj evropske solidarnostne enote bi že lahko prek spleta sodelovali pri različnih projektih v Ukrajini, zato bi bilo treba predvideti posebne pobude za evropske prostovoljce, ki bi prispevali k povojni obnovi Ukrajine. Pozivamo k evropski podpori za usmerjanje psihološkega svetovanja, ki se osredotoča na mlade, ki jih je prizadela vojna in mlado vojaško osebje, ki se vrača v civilno življenje. Želimo, da se Ukrajina vključi pod okrilje Evropske civilne službe. Na splošno potreubjemo celovit načrt EU za obnovo Ukrajine po vojni, začenši z mladimi, ki so njena prihodnost.