“Ni druge. Ali zakonsko določena obveznost ali nič”

Ni druge. Ali zakonsko določena obveznost ali nič, ker “nam ni treba”.

Tako delujejo tuje multinacionalke na trgu Evropske unije, tudi slovenskem. Zato ni druge.

Z Evropsko komisijo smo že nekaj časa v neformalnih, od danes dalje pa tudi formalnih dogovorih glede tega, kako zakonsko urediti prepoved jezikovne diskriminacije na ravni Evropske unije.

Vse dokler tega ne bo, se bodo namreč zadeve premikale ali prepočasi ali se celo sploh ne bodo. Tako so pristojni evropski komisarji danes dobili moj poziv k ukrepanju, konkretno predlog revizije in dopolnitve direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Gre za to, da omenjena direktiva že določa boljši dostop do avdiovizualnih storitev oziroma vsebin za osebe s posebnimi potrebami, prav tako prepoveduje diskriminacijo. Ker pa v besedilu ni izrecno zapisane prepovedi diskriminacije na podlagi jezika za vse državljanke in državljane, žal to lahko vsak bere po svoje. Zato predlagam eksplicitno zapisane, jasne obveznosti za platforme, ki ponujajo videovsebine in so prisotne na trgu Evropske unije: spoštovanje vseh uradnih jezikov Evropske unije, razširitev boljšega dostopa do storitev na vso splošno populacijo, preprečevanje uporabe t. i. načela “države izvora” za izognitev spoštovanju nacionalnih zakonodaj.

Evropska unija je zavezana h krepitvi, spodbujanju in vzdrževanju jezikovne raznolikosti, vsakršna diskriminacija na podlagi jezika pa je prepovedana v temeljnih pogodbah skupnosti. Trdim, da bi to morala upoštevati tudi vsa zasebna podjetja, ki delujejo na notranjem trgu EU in ponujajo storitve po vsej EU, dolžnost EU pa je, da to jasno zagotovi v svoji zakonodaji.
Roko na srce, spoštovanje jezikovne raznolikosti je v resnici minimalna zahteva, ki bi morala biti samoumevna. V času, ko splet predstavlja vedno večji del našega življenja, si moramo vsi skupaj prizadevati za enakopravnost vseh jezikov EU, saj je to nujno za njihovo preživetje in nadaljnji obstoj, tudi slovenščine.

Zakonodajni proces v Evropski uniji je sicer običajno dolgotrajen, toda to ne pomeni, da lahko sedimo križem rok in večno čakamo na multinacionalke, ki brez konkretnega pritiska, zlasti zakonodajnega, ne bodo storile veliko. Tudi na podlagi dosedanjih neformalnih pogovorov sem prepričana, da bomo te zadeve uspeli zakonsko urediti na EU ravni v doglednem času.

Medtem še vedno zbiramo tudi podpise podpore na www.poslovensko.si

– Irena