”Pa ga imamo!”

Pa ga imamo!

Besedilo Evropskega akta o svobodi medijev je “pod streho” Evropskega parlamenta. Kaj je v njem?

– Prepovedujemo vse oblike vmešavanja v uredniške odločitve. Politične, lastniške, poslovne.

– Preprečujemo pritiske na novinarke in novinarje: siljenje v razkritje virov, vohunjenje …

– Podatki o lastništvu in državnem financiranju nekega medija bodo morali biti javno razkriti. To velja tudi za spletne platforme.

– Pred morebitnimi prevzemi medijskih podjetij bo potreben test vpliva na uredniško neodvisnost.

– Ustanavljamo neodvisen Evropski odbor za medijske storitve, ki bo pravzaprav nadziral stanje na medijskem področju v državah članicah.

– Odbor dopolnjujemo z ustanovitvijo neodvisne strokovne skupine, ki bo predstavljala medijski sektor in civilno družbo.

V bistvu vzpostavljamo temeljne principe, pravno podlago. Pravni red na ravni Evropske unije, ki bo zaščitil novinarke in novinarje, medijske hiše. Zagotovil pluralnost medijev in njihovo neodvisnost.

V državah v Evropski uniji imamo zelo različne razmere glede svobode medijev, vendar na žalost niti ena ni imuna na pritiske ali (poskuse) spodkopavanja. Javni mediji, steber kredibilnega informiranja ljudi, so marsikje – v Sloveniji na srečo več ne! – najmanj podvrženi poskusom podreditve. Pa sploh ne govorim samo o Madžarski in Poljski. Ali o Sloveniji pod prejšnjo vlado. Žal.

Grčija. Dokazano vohunjenje nad novinarji. Iz kabineta predsednika vlade.

Avstrija. Odstop nekdanjega kanclerja potem, ko so začeli preiskovati sume, da naj bi njegova ekipa usmerjala denar v medije. Za naklonjeno poročanje.

Francija. Lastnik (nekoč) uglednega časnika je postal milijarder, znan po tem, da prek medijev potiska ideologijo skrajne desnice. Nastavil svojega urednika. Najbrž mi ni treba posebej razlagati o posledično novih “standardih” poročanja.

…

Ljudje se sami odločate, komu boste zaupali in komu ne. Kateri medij boste spremljali in katerega ne. V to se z aktom ne vpletamo. Je pa seveda prav, da dobite transparentne, kredibilne, profesionalne informacije. Brez laži in sprenevedanj. Kot bi bilo prav, da si del politike ne bi niti poskušal podrejati medijev ali manipulirati ljudi.

Namesto tega se temu istemu delu politike – in njihovim za vsako ceno vernim podpornicam ter podpornikom – zdi bolj prav vztrajati pri propagandi, spletkarjenju, umetnih delitvah, lastnih interesih. Zavajanju.

To počnejo tudi z mojim (spodaj pripetim) plenarnim nagovorom, mimogrede. Vsebinski komentarji nanj me ne bi motili, a kaj, ko jih ni. Ko je lažje kritizirati moje poreklo, moj spol in si hkrati še malo izmišljevati “dejstva”. Tudi o RTV Slovenija, kakopak.

To so njihove klasike, ki me ne ganejo. Gane pa me, kaj bo z Evropskim aktom o svobodi medijev na koncu. Zdaj nas namreč čaka še zadnja stopnička: pogajanja z Evropsko komisijo in državami članicami. Verjamem v uspeh in dobre kompromise, ker se te zakonodaje ni treba bati nikomur … razen tistim, ki to svobodo spodkopavajo.

– Irena