Neznosna lahkost (ne)odklopa

Google, 25 let.

Facebook, kmalu 20 let.

Prvi iPhone, 16 let.

…

Draga mladina,

vi pravzaprav nikoli niste poznali sveta brez Googla. Najbrž enako velja za Facebook. Prepričana sem, da se mnogi niti ne spomnite življenja brez stremenj v zaslone ter brez tiste milijon in ene aplikacije, ki jim sploh ni potrebno delati reklame.

Živimo v svetu, v katerem smo nenehno povezani, včasih pa se zdi, kot da vsak izmed nas živi na svojem planetu, da ne napišem galaksiji. Živimo v svetu zaslonov, ki so nam sicer olajšali marsikatero stvar, ampak hkrati smo postali njihovi sužnje in sužnji. Želimo si biti venomer prisotni. ‘Bog ne daj’, da bi kaj zamudili.

Toda resnica je, da pač ne moremo biti povsod. Vedeti vse, videti vse. Ne gre. In niti ni treba. Nič ni narobe, če včasih prekinemo povezavo!

Kot seveda – da ne bo nesporazuma – tudi ni nič narobe z uporabljanjem spleta in vsega dobrega, kar nam ponuja. Ponavljam: le dobrega. Ne smemo pozabiti, da je tam zunaj cel svet, ki ga je velikokrat lepše, pa tudi koristnejše raziskovati onkraj zaslonov.

Čez par tednov se odpravljam na delovno misijo na Japonsko, na enega od svetovno najpomembnejših forumov na področju spletne politike pod okriljem Združenih narodov. Kakšen splet si zares želimo oziroma kakšnega bi si morali želeti? Kakšnega zares imamo in kakšnega bi morali imeti?

Veselim se te misije, seveda ne bom šla mimo tematike o diskriminaciji jezikov z manj govorkami in govorci na spletu, prav tako bom panelistka na temo sovražnega govora in dezinformacij.

O dogodku vam bom kaj več lahko povedala v naslednjem dnevniškem zapisu, zdaj, ko na zaslonu berete tokratnega, pa naj vam sporočim še, da me v prihodnjih dneh čaka eno od najpomembnejših plenarnih zasedanj v tem mandatu. Potrjujemo namreč Evropski akt o svobodi medijev.

Končno!

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.