‘‘Prilagodljivost, tudi pri denarju EU, je ob krizah nujna’’

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj sta v četrtek, 10. avgusta 2023, podpredsedniku Evropske komisije Valdisu Dombrovskisu in komisarju Paolu Gentiloniju napisala pismo za dodatno ukrepanje Unije v povezavi s poplavami, ki so prizadele Slovenijo. V pismu sta izpostavila, da bi morala Unija ob naravnih nesrečah državam omogočiti, da finančna sredstva Unije prerazporejajo po potrebah in nujnosti.

Poslanca sta uvodoma opisala grozovito situacijo in posledice najhujših poplav v zgodovini slovenske države. Pojasnila sta, da je izjemna razsežnost poplav zajela dve tretjini Slovenije, povzročila večmilijardno škodo in terjala celo izgubo življenj. Evropsko komisijo oziroma njuna pristojna predstavnika sta pri tem pozvala, naj Unija razširi svojo pomoč pri reševanju in odpravi posledic te naravne nesreče.

“Našim državljankam in državljanom moramo pomagati pri tem skupnem prizadevanju in s hitrim zagotavljanjem vse razpoložljive osnovne pomoči ranljivi skupnosti dokazati, da je Unija prilagodljiva in odgovorna. Zagotavljanje še hitrejšega in učinkovitejšega odziva Unije na nepredvidljive krize bi znatno prispevalo k odpornejši in trajnostnejši prihodnosti naše celine.”

Zahvalila sta se podpori predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki jo je izrazila ob obisku Slovenije, ter obljubljeni pomoči, a hkrati poudarila, da je v takšnih težkih časih na preizkušnji vsa Evropska unija. Po njunem mnenju je dolžnost evropskih institucij, da se po potrebi prilagodijo in zagotovijo pomoč, ki jo ljudje nujno potrebujejo.

Zato predlagata, da bi države članice, upoštevajoč jasna pravila in načela, morale v primeru hudih naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, imeti možnost prerazporeditve oziroma ponovne ocene uporabe določenega dela sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF) z namenom trajnostne pomoči ob nesrečah in blažitve posledic.

“Zagotavljanje prožnosti prizadetim državam članicam, da določen znesek sredstev RRF preusmerijo v trajnostno okrevanje in odpornost na podnebne spremembe, bi predstavljalo pomemben korak k ublažitvam posledic takšnih ekstremnih vremenskih dogodkov in okrepitvi našega skupnega odziva na podnebne spremembe.”

Po prepričanju poslancev je nujno, da se nacionalni načrti RRF in obstoječi programi prilagodijo urgentnim potrebam prizadetih članic – še posebej takrat, ko so druga sredstva, namenjena blažitvam nesreč na ravni Unije in držav članic, že uporabljena. Kot sta pojasnila, bi to omogočilo lažje okrevanje Slovenije in njenim državljankam ter državljanom potrdilo zaupanje v dobrobit Unije.

“Trenutne razmere v Sloveniji prikazujejo, kako nujno je, da Unija pokaže svojo zavezanost blaginji državljank in državljanov s ponujeno prepotrebno podporo v takšnih zahtevnih časih.”

Pismo v slovenski različici si lahko preberete tukaj.