”Walt Disney ima prav.”

“V knjigah je več zakladov kot v kateremkoli gusarskem plenu na Otoku zakladov.”

Walt Disney ima prav.

Knjige so tiste, ki od otroštva dalje oblikujejo naše kritično razmišljanje, empatijo, načine in sposobnost komuniciranja ter nenazadnje naš karakter.

Knjige so tiste, ki razširijo naše misli in poglede čez tisto, kar lahko vidimo in česar se lahko dotaknemo.

Knjige so tiste, ki nam nudijo vpogled v zgodovino, družbo in prihodnost.

Knjige so tiste, ki lahko znatno izboljšajo naše duševno in fizično zdravje. Šest minut – šest minut! – branja dokazano za dve tretjini zmanjša raven stresa, bralke in bralci pa s(m)o manj podvrženi depresiji.

Vse to in še več so zakladi. Neprecenljivi.

To je le nekaj izmed stvari, ki smo jih izpostavili v poročilu o prihodnosti evropskega knjižnega sektorja, ki smo ga potrdili ta teden na odboru za kulturo in izobraževanje. Bila sem ena od parlamentarnih pogajalk za besedilo.

Osredotočili smo se tudi na dostopnost in promocijo knjig, knjižnic in knjigarn v Evropi. Pozabili nismo niti na spodbujanje manjšinskih jezikov ter dostopnosti knjig za osebe z omejitvami, denimo zagotavljanje enake dostopnosti vsebin tudi slepim in slabovidnim. Naslovili smo pomen celotne verige proizvoda knjige: od pisateljic in posateljev, založnic in založnikov, tiska, prevoza, knjigarn, knjižnic, potrošnic in potrošnikov, vse do recikliranja.

Knjige imajo v naši družbi preveliko vlogo, da bi lahko katerikoli del izpustili. Še zlasti glede na vse večjo vlogo digitalizacije in uporabe umetne inteligence v moderni družbi, kar v veliki meri zadeva knjižni sektor.

Evropski knjižni sektor je največji na svetu, saj še vedno ustvari največ nove vsebine. A to ne pomeni, da nima izzivov. Sprejeto poročilo, ki bo septembra uvrščeno še na dnevni red plenarnega zasedanja, je poročilo za knjige, za znanje, za prihodnost. Več in bolj podrobno pa – takrat.

– Irena