“Politične igrice so eno, toda neupravičeno blatiti eno državo je resnično nesprejemljivo.”

Politične igrice so eno, toda neupravičeno blatiti eno državo z neutemeljenimi trditvami zgolj in samo zato, da bi zadovoljili enega neliberalnega populista, je resnično nesprejemljivo. Mislim, da bi bilo pošteno do slovenskega naroda, da nam pojasniš, kako in kje ste “priča razpadu pravne države in političnemu prevzemu medijev v Sloveniji”? To bi bilo najmanj, kar lahko storiš. Dotlej pa te pozivam, da se vzdržiš blatenja moje države brez utemeljene osnove za to.

Prebrali ste odstavek elektronskega pisma, ki sem ga poslala vodji največje stranke v Evropskem parlamentu ter vsem njenim poslankam in poslancem. Veste, kdo je to?

Nekdo, ki se očitno požvižga na dejstva. Nekdo, ki očitno brez slabe vesti utrjuje populistično desnico in je glasnik njihovih absurdnih ter zmanipuliranih tez. Nekdo, ki sem mu napisala tudi: “Vem, da dobro veš, kdo so njihovi ideološki bratje in botri.”

Naj nam politična družina, ki nekritično prevzema sprevržene teze populističnih vojščakov, zato vsaj argumentira svoje navedbe. In kdo zares stoji za njimi. Dolžni so nam vsaj to, če že pavšalno blatijo našo državo. Vsakakor pa bi jim po vsem tem času moralo biti jasno, koga podpirajo tu v Sloveniji. Bolje bi bilo, če bi gradili na politični kulturi desnega pola v naši državi, ki je trenutno klavrna. Na evropski ravni vem, da (zaenkrat še) ni. A je skrajni čas za razmislek, ali bodo šli vsi po tej poti.

Veste, lahko smo liberalke, konservativci, leve, desni, spodnje, zgornji in kajvemkakšniševse, lahko se ne strinjamo o marsičem, a čisto vsi, čisto vsi bi morali stopiti skupaj pri najpomembnejšem: vladavini prava, obrambi naših liberalnih demokracij in – kar se mene tiče, je to na prvem mestu – resnicoljubnosti. In resnici na ljubo je prav žalostno gledati, kako radikalna krila teptajo zgodovinske vrednote spodobnosti, spoštovanja in človekovega dostojanstva, ki naj bi bile temeljne vrednote te največje politične družine. Kritičen premislek je na vselej na mestu. Dvojno preverjanje informacij, ki jih dobiš od prej omenjenih radikalnih kril, je še bolj na mestu.

Med prvimi sem, ki kritizirajo, ko je to na mestu. Ne zanimajo me navodila, ne zanimajo me parcialni interesi, ne zanima me pripadnost za vsako ceno. Nikomur drugemu kot ljudstvu. Toda, spoštovane in spoštovani, poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava za letošnje leto v Sloveniji se preprosto ne da kritizirati. Razen, kakopak, če imaš takšna navodila. Ali interese. Ali ceno.

Ali pa živiš v neki vzporedni realnosti in predvsem preteklosti.

Vendar … dejstva pač ne lažejo. In to poročilo temelji na izključno dejstvih. Je rezultat temeljite analize in preverljivih informacij, ki Slovenijo na evropskem parketu končno in upravičeno spet umešča med stabilne demokratične države.

Da ne bo nesporazuma, tudi dosedanja poročila temeljijo na izključno dejstvih. Prejšnja dva, recimo, sta vsebovala izražanje velike zaskrbljenosti nad pospešenimi poskusi institucionalne razgradnje temeljnih institucij v državi … ugibajte, pod čigavo vlado.

Tokratno poročilo medtem jasno izpostavlja napredke. Po dveh letih prvič tudi na področju zagotavljanja medijske svobode. Izrecno je izpostavljena ureditev razmer na Slovenski tiskovni agenciji, izrecno je izpostavljen pomen sprememb zakona o RTV Slovenija za zagotavljanje politične neodvisnosti javnega servisa. Izpostavljeni so tudi napredki na področju civilne družbe in pravosodja.

Seveda določene kritike ostajajo. Seveda nerešena vprašanja ostajajo. Toda tudi ta se rešujejo. In – še bolj ključno – ta pač niso nastala v zadnjem letu.

To je ta razlika.

Med navodili. Interesi. Pripadnostjo. Med konzervativci, radikalci, liberalci. Med prejšnjo in sedanjo vlado.

To. Je. Ta. Razlika.

– Irena