“Poskusi ponovnega pisanja zgodovine so nesprejemljivi”

“Evropsko zgodovino je treba braniti pred vsemi poskusi zanikanja in revizionizma, ki so v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami. Spomeniki bi morali odražati vrednote, za katere si prizadevamo in na katerih temelji mirna in uspešna Evropa,” je evropska poslanka Irena Joveva 24. maja 2023 povedala udeleženkam in udeležencem razprave “Med pozabo in spominom”. Opozorila je, da so poskusi ponovnega pisanja zgodovine nesprejemljivi, politični voditelji pa da so odgovorni za spodbujanje sprave in ne podpihovanje nacionalističnih pripovedi.

Organizatorji dogodka so se osredotočili na izzive, s katerimi se sooča kultura spomina na holokavst in druge genocide, ter na tesno povezavo s spodbujanjem  evropskih vrednot.

Razpravljali so v angleškem jeziku o tem, kako ustvariti boljšo podporo za zaščito zapostavljenih objektov kulturne dediščine iz druge svetovne vojne ter o načinih za učinkovito soočanje z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev o holokavstu in drugih genocidih ter kršitvah humanitarnega prava iz druge svetovne vojne.

Poslanka Joveva je v video nagovoru poudarila, da se moramo spominjati ključnih zgodovinskih trenutkov, ki so oblikovali naše skupnosti, da bi zares izpolnili tisto obljubo “nikoli več”. Dejala je, da imajo vsi množični poboji med drugo svetovno vojno v sedanjih javnih razpravah pomembnejšo vlogo kot v izobraževanju in raziskovanju, med drugim tudi na ozemlju nekdanje države Jugoslavije. Dodala pa je, da je najbolj tragičen dogodek na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, genocid v Srebrenici, še vedno  odprta rana v srcu Evrope.

“Še naprej nas straši in opominja na našo skupno odgovornost, da preprečimo, da bi se genocid še kdaj ponovil. Ta najtemnejši trenutek v sodobni evropski zgodovini je skupaj z drugimi genocidi pogosto zanemarjen ali, kar je še huje, obremenjen z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev.“

Poslanko Jovevo preseneča dejstvo, da ljudje kljub vsem dokumentiranim dokazom še vedno oporekajo, zanikajo ter celo izkrivljajo resnice o genocidu.

“Morda zdaj bolj kot kdajkoli prej, saj digitalna orodja in družbeni mediji ljudem omogočajo, da zlahka delijo dezinformacije, hkrati pa ustvarjajo šokantne in neutemeljene zarote ter tako razvijajo svojo lažno resničnost. In presenetljivo je, koliko podobno mislečih ljudi lahko najdejo.”

Zato je v nadaljevanju izpostavila, da je treba evropsko zgodovino braniti pred vsemi poskusi zanikanja in revizionizma, ki so v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami.

Evropska poslanka je omenila, da ima civilna družba temeljno vlogo pri negovanju demokratične kulture po vsej Evropi, da bi ustvarila vključujoče in strpno okolje za mlade generacije z izobraževanjem o grozodejstvih, ki so se zgodila na evropskih tleh. Meni, da bi bili tako v prihodnosti ljudje manj nagnjeni k diskriminaciji in drugemu škodovanju.

V zaključku je Joveva izrazila željo, da bi se prihodnje generacije osredotočile na vrednote, ki bodo ustvarile boljši svet, saj je to mogoče.

“Mladi so prihodnost, saj sem z njimi v stalnem stiku in to vsakodnevno vidim v njihovi zagnanosti in strasti. Mnogi potrebujejo le priložnosti in nas, da jim prisluhnemo.”

Dogodka so se udeležili tudi evropski poslanec Predrag Matić, profesor z univerze v Padovi Amedeo Osti Guerrazzi, direktor spominskega območja Jasenovac Ivo Pejaković ter posebni predstavnik nemške zvezne vlade za države Zahodnega Balkana Manuel Sarrazin.