“S pritiski bomo dosegli premike.”

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v torek, 23. maja 2023, gostja okrogle mize ‘Vloga in položaj nacionalnih jezikov v Evropi’ na Pravni fakulteti v Ljubljani. Sodelujoči so spregovorili tako o pravnih kot o političnih vidikih (ne)uporabe jezikov na notranjem trgu EU ter v kontekstu mednarodnega prava varstva manjšin. V svojem delu razprave se je poslanka osredotočila na pomen konsistentnega političnega pritiska na multinacionalke, ki svoje izdelke ponujajo na trgu Evropske unije, k spoštovanju uporabe slovenskega jezika, saj se bo le tako doseglo nujne premike.

Evropska poslanka Joveva je med drugim opozorila na po njenem mnenju ključne ovire pri jezikovnih diskriminacijah v digitalnem svetu:

”Največja ovira je ignoranca multinacionalk. Sklicujejo se na dejstvo, da njim ni treba, ker se jim ‘ne splača’. Glede na to, da so njihovi dobički enormni, je to nedostojno, to je ne le ignoranca, pač pa aroganca.”

Ob tem je poslanka izpostavila še pomanjkljivo zakonodajo z eksplicitnimi pravili in ukrepi in dodala, da multinacionalke živijo od publicitete:

”Želijo si biti prikazane v pozitivni luči. Če se izvaja pritisk, predvsem na politični ravni, tako nacionalno kot evropsko, to na njihovi podobi lahko pusti posledice, zato je to priložnost. Le s konstantnim, javnim in doslednim pritiskom ter izpostavljanjem spoštovanja slovenskega jezika se bo lahko doseglo nujno potrebne premike. In ni nobene bojazni, da bi ta podjetja po sprejemu revidirane zakonodaje zapustila državo ali določen trg.”

Glede zakonodaje na evropski ravni je Joveva omenila, da je ključna posodobitev obstoječe direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki sicer strogo regulira avdiovizualni medijski sektor. To direktivo je večina držav članic že prenesla v svoje nacionalne zakonodajne okvire, a tudi tukaj se pojavljajo pomanjkljivosti.

”Potrebovali bi zelo jasen, nedvoumen zapis prepovedi diskriminacije jezikovne raznolikosti. To bo najbolj optimalna rešitev, ki pa jo lahko postopkovno hitreje zagotovo uredi država, zato je prenova nacionalne zakonodaje na področju javne rabe slovenskega jezika, ki se pripravlja, v tej fazi najbolj nujna.”

V zaključku je bila Joveva jasna, da v primeru zakonskih posodobitev in jasnih ukrepov resnično ne bo več prostora za izgovore multinacionalk.

Na okrogli mizi so poleg evropske poslanke Joveve sodelovali še svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić, sodnik na Splošnem sodišču EU Damjan Kukovec, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozma Ahačič, redna profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo Vasilka Sancin ter odvetnik Rudolf Vouk.