‘‘Če tega ne uredimo, hitro ne bomo imeli več česa urejati’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 9. maja 2023, za izdajo Primorskih novic spregovorila o javni rabi slovenščine in svojem boju zanjo v digitalnem svetu. Poudarila je, da velikost trga ne sme biti razlog za diskriminacijo kulture in jezika ter dodala, da je to digitalno vrzel treba zakrpati čim prej: “Sicer bodo tudi stroški, da nadoknadimo zamujeno, z leti le še večji ali – še huje, v najbolj skrajnem primeru – nemogoči, ker ne bomo več imeli česa urejati.”

Poslanka je v pogovoru dejala, da ima kulturno ministrstvo ta trenutek odlično priložnost za prenovo nacionalne zakonodaje in upa, da bodo to tudi dejansko izkoristili. Več kot očitno je namreč treba imeti eksplicitno zapisana pravila, ki bi te platforme in podjetja zavezovala k potrebi za uporabo slovenskega jezika na njihovih napravah in storitvah.

Po njenem mnenju je sicer zakon o javni rabi slovenščine že zdaj dovolj jasen in že omogoča ukrepanje. Hkrati pa je povedala, da drži tudi to, da je zakon star že skoraj dve desetletji, zato ga je tehnologija že zdavnaj prehitela, čemur pritrjujejo tudi akademičarke in akademiki Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

‘‘Tehnologija se bo razvijala dalje, slovenski jezik pa mora obstati in obstajati, tako fizično kot digitalno. Naša pravica je imeti možnost izbrati, da v domovini uporabljamo materni jezik.’’

Dotaknila se je tudi svojih pisem direktorjem podjetij Netflix, Disney+, Amazon in Apple s pozivi po uporabi slovenščine pri njihovih napravah in storitvah. Kot je pojasnila, je imela sestanek z večino podjetij, saj so se na njeno pismo hitro odzvala. Na sestankih so predstavniki Netflixa in Disneyja poslanki povedali, da se zavedajo problematike, a da hkrati za bližnjo prihodnost ne načrtujejo soočanja s to tematiko. Joveva je ob tem izjavila, da ne more sprejeti arugmentov podjetij, da je ponudba jezika (t. i. lokalizacija) tehnično in cenovno zahtevna, saj da marsikatero drugo podjetje in platforma dokazujejo, da se to da urediti, če si podjetja to tudi želijo.

‘‘Nedostojno je, da take multinacionalke, s toliko naročniki in takimi prihodki, to sploh rečejo. Velikost – ali majhnost, če želite – nekega trga ne upravičuje diskriminacije jezika in kulture.’’

Ker teh podjetij zaenkrat nihče ne “prisili” v spoštovanje slovenščine, je sama odločena, da bo storila in naredila vse v svoji pristojnosti, da se to spremeni. Poslanka pa je bila medtem optimističnejša po sestanku z Applom, saj so ji zaupali, da se s problematiko že soočajo, a hkrati niso delili točne časovnice zanjo. Dodala je, da to spoštuje in razume, da se tega ne da urediti na hitro, čez noč, v isti sapi pa je predstavnikom podjetja tudi jasno dala vedeti, da bo s svojimi prizadevanji nadaljevala. Pri tem se je s predstavniki podjetja dogovorila, da bodo ostali v stiku o napredku, sama pa da po potrebi nadaljevala z nadaljnjimi koraki za rabo slovenščine v digitalnem svetu.

Celoten intervju si lahko preberete tukaj.