Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

4.5.2023

Kohezijska politika EU je glavna naložbena politika EU, katere cilj je prispevati h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v njej z zmanjšanjem neravnovesij in neenakosti med državami članicami in znotraj njih.

Ugotovitve nedavne študije, v okviru katere je bilo anketiranih 2,4 milijona ljudi v Evropski uniji in ki je preučevala vpliv kohezijske politike na dohodkovno neenakost v 231 evropskih regijah od leta 1989 do leta 2017, kažejo ravno nasprotno. Čeprav je bilo v študiji potrjeno, da kohezijska politika EU na splošno pozitivno vpliva na povprečno gospodarsko rast posameznih regij, se zdi, da koristi predvsem visoko usposobljenim delavcem in bogatejšim gospodinjstvom. Ne doseže namreč nizkokvalificiranih delavcev ali gospodinjstev, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo, kar povečuje neenakost v regijah EU.

Ali namerava Komisija glede na te nedavne empirične ugotovitve in priporočilo za prehod z lokalno usmerjenih politik na politike, ki bolj temeljijo na ljudeh, proučiti učinkovitost kohezijske politike pri zmanjševanju neenakosti znotraj regij in predlagati ustrezne spremembe meril za upravičenost? Katere druge konkretne ukrepe bo Komisija sprejela, da bi zagotovila, da bo kohezijska politika EU dopolnjevala cilje socialne politike EU?

Pisni odgovor komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreira v imenu Evropske komisije

17.7.2023

Kohezijska politika spodbuja konvergenco ter krepi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v EU. Pri okrnjeni sliki, predstavljeni v navedeni študiji, bi bilo treba upoštevati naslednje:

— večina strukturnih naložb, ki se financirajo iz kohezijske politike, ima dolgoročni učinek;

— kohezijska politika spodbuja gospodarski razvoj, ki povečuje trg dela in zaposlitvene priložnosti;

— višja stopnja razvoja, ki jo prinaša politika, pozitivno vpliva na revnejša gospodinjstva prek okrepljenih izobraževalnih in zdravstvenih sistemov, boljših delovnih mest ali boljših institucij. Učinek je večji pri tistih z nižjimi dohodki, zlasti ker pogosto ne morejo plačati teh javnih storitev, če se financirajo zasebno;

— pri kohezijski politiki ne gre le za ustvarjanje višjega bruto domačega proizvoda. Gre tudi za izboljšanje kakovosti življenja. Povezovanje hiš s kanalizacijo, izboljšanje kakovosti zraka v onesnaženih mestih in boj proti območjem revščine koristijo revnim gospodinjstvom, tudi če ne povečujejo neposredno njihovih dohodkov.

Namesto pristopa konkurence med lokalno usmerjenostjo in usmerjenostjo v ljudi bi bilo treba ta dva pogleda združiti in ju obravnavati kot dopolnjujoča se cilja politik. Kohezijska politika s celovitim sklopom orodij in financiranja odgovarja na potrebe ljudi na konkretnih mestih, zlasti na najmanj razvitih območjih, s čimer zmanjšuje tako teritorialne kot socialne asimetrije.

Kar zadeva spremembe politike po letu 2027, skupina na visoki ravni za prihodnost kohezije[1], ustanovljena na pobudo komisarke za kohezijo in reforme, preučuje strateške usmeritve politike, vključno z zgoraj navedenimi vidiki. Poročilo skupine bo objavljeno februarja 2024. Komisarka za kohezijo in reforme pa je spodbudila države članice, naj začnejo tudi same razmišljati o prihodnosti kohezijske politike.

[1] Inforegio – EU Cohesion Policy beyond 2027: Commission establishes High-Level Reflection Group (Kohezijska politika EU po letu 2027: Komisija ustanovila posvetovalno skupino na visoki ravni): https://ec.europa.eu/regional_policy/whats-new/newsroom/31-01-2023-eu-cohesion-policy-beyond-2027-commission-establishes-high-level-reflection-group_en