”Kdo sploh sem?”

”Migracije, takšne in drugačne, za sabo nepreklicno potegnejo tudi prespraševanje lastne identitete. Iskanje odgovora na vprašanje: Kdo sploh sem? Prinesejo ukvarjanje z večplastnostjo identitete z vidika nacionalnosti, etničnosti in drugih prostorsko utemeljenih občutkov pripadanj,” je evropska poslanka Irena Joveva povedala udeležencem dogodka Migracijske izkušnje: trigeneracijska perspektiva identitete na prepihu. Na dogodku so razpravljali o dolgoročnih posledicah travmatičnih izkušenj, prisilni migraciji ter iskanju novega življenja in identitete v tuji deželi.

Poslanka je videonagovor začela z besedami, da je Evropska unija bogata s številnimi različnimi kulturami, tradicijami in jeziki. Med drugim tudi zaradi migracij in selitev. ”Migracije niso popolnoma nič novega. Niti niso nastale zaradi Unije. Niti niso samo del Unije. /…/ Migracije pač so in vedno bodo.”

Kot je dejala, (se) je o svoji identiteti (pre)spraševala tudi sama. “Sem Slovenka z makedonskim poreklom, tako se doživljam, to živim. Moj dobesedno materinski jezik je makedonščina, moj materinski jezik je pa slovenščina. In ponosna sem, da sem bila kot Slovenka izvoljena v Evropski parlament, in da tam zastopam interese Slovenije in Slovenk ter Slovencev.”

Joveva je hvaležna staršema, ker so doma negovali tako makedonsko kot slovensko kulturo, tako makedonski kot slovenski jezik. Zaradi njiju pozna svoje poreklo, preteklost, a hkrati tudi sedanjost in prihodnost, svojo domovino, Slovenijo. ”Predvsem pa samo sebe,” je dodala.

V nadaljevanju pa je opozorila, da nekatere politične sile izpostavljajo kritična stališča do priseljevanja in socialne integracije. ”Vse več evropskih vlad govori o multikulturalizmu kot negativnem pojavu, ki naj bi vodil v ekonomsko neenakost, družbeno razdrobljenost in izgubo kulturne identitete.”

A po mnenju poslanke nas kulturna raznovrstnost bogati; ne le posameznice in posameznike, ampak tudi družbo.

”Vso Evropsko unijo. Zavedajmo se tega. Spoštujmo različnost, pa naj bo to verska, nacionalna, rasna. Spoštujmo vse spolne usmerjenosti. Spoštujmo. Pika.”

Nagovor je sklenila s čestitko ustvarjalcem ob osvojeni prestižni nagradi Evropske muzejske akademije. Zagotovila je, da bodo v Evropskem parlamentu njihove predloge preučili ter poskušali kaj premakniti na način, da ne bodo ostali le črke na papirju.

O PROJEKTU IDENTITETA NA PREPIHU:

Identity on the Line je obsežen projekt sodelovanja, ki ga sofinancira Evropska unija ter ga med letoma 2019 in 2023 izvaja šest kulturnozgodovinskih muzejev in ena univerza iz sedmih evropskih držav. Ugotovitve projekta so povzete v publikacijah, skupni potujoči razstavi, ki je gostovala po Evropi, zdaj pa tudi v obliki vrste priporočil za oblikovalce politik. Projekt ponuja zamisli za pobude, ki bi spodbujale družbeno kohezijo in se izogibale kritičnim pastem na poti k bolj trajnostnim družbam. V tem pogledu lahko muzeji in akademske ustanove resnično spremenijo skupnosti, v katerih delujejo – z zagotavljanjem varnega prostora, kjer se lahko slišijo neslišani glasovi, z omogočanjem edinstvenega dostopa do informacij o občutljivih izkušnjah ter z ustvarjanjem arene za sodelovanje in medkulturni dialog. To so ključni elementi pri zdravljenju kolektivne travme.