“Frizerka. Tako kot večina punčk najbrž. Spomnim se, da sem vedno delala frizure mami.”
To je bil moj odgovor na vprašanje, kaj sem želela početi v življenju, ko bom velika. No, pozneje, ko ni šlo več zgolj za otroške želje, sem si pa želela postati prevajalka ali slovenistka. Bi rekla, da se mi vsaj slednje pozna tudi pri trenutnem delu.
Pred vami je krajši portret o meni, ki sem vam ga obljubila že pred časom. Žal se v dve minuti ne da spraviti vsega, kar bi si še želela, toda spregovorila sem predvsem o spominih na otroštvo, o svojem delu, življenju, minljivosti, tudi neskončnosti.
“Nihče od nas ni večen. Si pa želim, da neke spremembe na boljše, za katere si prizadevam, ostanejo večne.”
– Irena
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!