“Medijske zakonodaje naj se ne boji nihče … razen tistih, ki bi omejevali in zlorabljali”  

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 28. marca 2023, na odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu sodelovala na prvi izmenjavi mnenj o Evropskem aktu o svobodi medijev, ki bo vzpostavil skupen okvir za medijske storitve na notranjem trgu Unije. “Medijske zakonodaje se ni treba bati nikomur … razen tistih, ki bi želeli, da se medijsko svobodo omejuje in zlorablja,” je bila med drugim jasna poslanka.

Joveva je uvodoma izpostavila, da je medijska svoboda izjemnega pomena za našo demokracijo in prav to področje se je prepogosto izpuščalo iz orodij Unije za pravno državo.

“Zdaj nam je lahko jasno, da je obstoječo svobodo lažje braniti kot že porušeno obnoviti.”

Joveva je omenjeno podkrepila z dejstvom, da kar se zgodi v eni državi članici, vpliva tudi na druge in na koncu na vso Unijo, vključno z enotnim trgom. Pripomnila je, da uredba predlaga nekatera skupna osnovna načela, za katere meni, da bi morala biti potrjena v popolnosti z namenom neposredne uporabe po vsej Uniji, kot so pravice prejemnikov in ponudnikov medijskih storitev. Omenjeni akt mora v svoji biti predvsem zagotoviti pravna sredstva novinarkam in novinarjem, državljankam in državljanom ter ponudnikom medijskih storitev za zaščito različnih pravic, je dodala.

“Najpomembnejše, kar želim poudariti, je to, da se te medijske zakonodaje na evropski ravni ne sme bati nihče – z izjemo tistih, ki si želijo omejevati medijsko svobodo ali zlorabljati medije za svoje oziroma parcialne interese.”

Uredba po poslankinem mnenju uvaja mehak, toda spodbuden potisk h komuniciranju med nacionalnimi regulatorji za več sodelovanja znotraj EU, s tem pa tudi za več dostopa javnosti do ključnih informacij in ustvarjanja varovalk v Uniji – ki jih sicer v idealnem svetu ne bi potrebovali, a je realnost pač drugačna. Akt predvideva oblikovanje Evropskega odbora za medijske storitve, za katerega je Joveva prepričana, da bi moral poleg dejanske neodvisnosti imeti tudi možnost po lastni presoji podajati mnenja o različnih tematikah.

“Transparentnost je eden izmed ključnih delov akta, saj se dotika lastništva, državnega financiranja in oglaševanja, ki bi ga sama razširila tudi na vse državne akterje, vključno s podjetji v državni lasti. Dejstvo je, da izredno velike koncentracije na tržiščih Unije že obstajajo, te pa lahko imajo pomembno politično konotacijo, zato je treba vsako morebitno združitev ali prevzem medijev skrbno in javno proučiti, hkrati pa zagotoviti medijskemu ponudniku zadostno stopnjo uredniške neodvisnosti, ne glede na lastništvo.”

Omenjeni odbor bi sicer Joveva tudi strokovno podkovala z vključitvijo širšega kroga sodelujočih, kot so novinarska združenja, predstavniki medijev in strokovnjaki za medije. Kot je opozorila, je namreč to ključno za delovanje odbora, saj nekateri nacionalni regulatorji nimajo strokovne podpore, nekateri izmed njih pa imajo celo politično izbran kader.

Dotaknila se je tudi 17. člena, ki je dvignil nekoliko prahu glede iskanja ravnovesja, a sama vidi rešitev v postopkih imenovanja, kjer bi bilo nedvoumno, kdo si zasluži določene privilegije, hkrati pa bi s tem zagotovili tudi večjo preglednost. Joveva je priznala, da je bila najprej skeptična glede medijskih izjem, a je zdaj mnenja, da si profesionalni in ugledni mediji zaslužijo posebno mesto v povezavi s spletnimi platformami, saj imajo te vse večji vpliv na naša življenja in dojemanje sveta.

“Izpostaviti želim, da je odgovornost vseh nas in vseh držav članic, da zaščitimo temeljne vrednote naših demokracij, pri čemer je medijska svoboda v samem vrhu teh vrednot.”

Svoj nagovor je poslanka zaključila z optimizmom, da bodo vse nadaljnje razprave o aktu plodne ter da bo sodelovanje med poročevalkami in poročevalci akta učinkovito.