“Svobodni mediji so temeljna vrednota Unije”

Politična skupina Renew Europe je v sredo, 22. marca 2023, v Evropskem parlamentu organizirala izmenjavo mnenj glede Evropskega akta o svobodi medijev s strokovnjaki s področja medijev. “Zame je pomembno imeti vseevropski okvir z nekaterimi skupnimi osnovnimi načeli. Odgovornost je na vseh državah članicah, da spoštujejo in varujejo temeljne vrednote Unije za demokratično družbo, kamor sodijo tudi svobodni mediji,” je pojasnila evropska poslanka Irena Joveva, ki je vodila prvi panel. 

Kot je poudarila Joveva, je odgovornost na vseh državah članicah, da spoštujejo in varujejo temeljne vrednote Unije. Spomnila je, da se nad novinarkami in novinarji vršijo neizmerni pritiski, kar jim onemogoča delo v skladu s poklicno etiko za neodvisno in kritično obveščanje javnosti. Pri tem je omenila pomen zaščite pred strateškimi tožbami, ukrepe proti vohunjenju, utišanju in vsiljenem političnem urednikovanju. Pripomnila je, da so nepogrešljivi tudi zasebni mediji, ki zagotavljajo pluralnost in odprto javno razpravo, potrebujemo pa tudi pregled nad transparentnostjo, državnim oglaševanjem, koncentracijo in lastništvom medijev – pri slednjem tudi nad čezmejnim lastništvom. Zato je potreben Evropski akt o svobodi medijev, je bila jasna.

S tem se je strijnjala tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, ki je v svojem uvodnem nagovoru dejala, da akt govori o skupnih načelih in standardih po vsej Evropski uniji, ki bodo medijem in novinarjem omogočali svobodno opravljanje svojega dela:

“Prvič v evropski zakonodaji Evropske unije določamo, da se države članice ne smejo vmešavati v uredniško politiko in odločitve medijev. Želimo, da države Unije postavijo objektivnejša merila za imenovanje nadzornega in upravnega odbora. Akt udi navaja, da mora biti financiranje javnih medijev zadostno in predvidljivo, temelječe na smernicah Sveta Evrope, ki so ga vse države članice podpisale. Predlagamo tudi jasne določbe z močnejšimi zaščitnimi ukrepi proti nadzoru nad novinarji.”

Prva panelistka, profesorica Beata Klimkiewicz (Poljska), se je osredotočila na moč medijev pri interpretiranju družbenopolitične realnosti: “Od njihove razlage je odvisna naša percepcija sveta okoli nas. Javnost od medijev pričakuje verodostojnost in delovanje v skladu z določenimi standardi profesionalnega delovanja na eni strani, a tudi odgovornosti na drugi.”

Nadaljevala je z izpostavitvijo pomena razporejanja gospodarskih sredstev medijskim hišam, zaradi česar postanejo ranljivi ter izpostavljeni tujemu vmešavanju in manipulaciji. “Področje dodeljevanja ekonomskih sredstev medijem kliče po večji preglednosti in poštenem dodeljevanju državnega oglaševanja. Težave s preglednostjo financiranja medijev se pojavljajo po vsej Uniji,” je posvarila govorka.

Medtem je profesor Marko Milosavljević (Slovenija) povedal, da je interpretacija deljene vsebine v javnosti v veliki meri odvisna od medija, ki jih podaja, ter samoregulacije, ki je velikokrat nezadovoljiva ali celo odsotna. “Močne – včasih tudi neodgovorne – spletne platforme se lahko arbitrarno odločajo, kako, kje in zakaj bo neka medijska vsebina objavljena ali – še več – nedostopna, blokirana,” ” je opozoril.

Kot je še pojasnil, je redno priča dogajanjem, ko spletne platforme iz takšnih ali drugačnih razlogov odstranjujejo legitimne, zakonsko dovoljene novice, zgodbe ali slike novinarjev. Zato mora po njegovem mnenju biti akt o svobodi medijev v tem kontekstu močnejši, postaviti jasne pogoje.

Spregovoril je tudi o pomenu trdnega medijskega okolja in profesionalnega novinarstva za demokratične družbe ter izpostavil univerzalno naravo težav medijske svobode, ki jih mora EU nasloviti enotno, podobno, kot je to storila z Aktom o digitalnih storitvah: “Pomembno je, da imamo univerzalni evropski dokument, pravno podlago za vse države Unije, ne glede na to, ali imajo vse ali zgolj nekatere države članice težave z ustreznim reguliranjem področja medijev.”

Profesor Gabor Polyak (Madžarska) pa je dejal, da v Evropski uniji brez medijske svobode ni svobodnega medijskega trga, ni svobodnih in poštenih volitev in ni jamstva za zaščito pred zlorabo evropskih sredstev. “Trenutno imamo raznovrstno nacionalno zakonodajo, ki kljub njenemu obstoju omogoča krepitev neliberalnih populistov. Predlog Komisije je treba izboljšati in poiskati kompromis med interesi držav članic, da zapolnimo potrebo po krepitvi medijske svobode v Evropi,” je navedel.

Po njegovi oceni bo najpomembnejša naloga novoustanovljenega nadzornega organa, ki bo okrepil evropsko koordinacijo nacionalnih medijskih regulatorjev, spremljanje in objektivno ocenjevanje nepristranskosti informativnih dejavnosti medijev.

Evropska poslanka Joveva pa je med drugim izpostavila, da je znotraj enotnega EU trga pomembno imeti skupen niz pravil in regulativno sodelovanje, saj to, kar se zgodi v eni državi članici, vpliva na druge in tudi na Unijo kot celoto.

“Medijem moramo dati posebno mesto na našem trgu ter zagotoviti jasno transparentnost in javni nadzor zadev, kot so medijska koncentracija, lastništvo medijev, dodelitev državnega oglaševanja in seveda tudi razmere v zvezi s spletnimi platformami.”

Poslanka je pojasnila, da bo treba najti skupna in splošna načela, ki bodo veljala za vse in bodo dopolnjevala zaščitne ukrepe. “Z njimi in sodelovanjem med regulativnimi organi ob pomoči stroke lahko le izboljšamo evropske standarde za medije,” je sklenila Joveva.

Dogodek v celoti (potekal je v angleškem jeziku) si lahko ogledate tukaj.

PreviousNext