Nisem spremenila poslanstva, še vedno služim ljudem

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. marca 2023, v pogovoru za Žurnal24 spregovorila o položaju žensk v politiki, usklajevanju službenega in družinskega življenja, njuni ločnici in o političnem delovanju za javnost, ki ji služi. Ob tretji kavi, a treh premalo, se je najprej dotaknila svojega vsakdana ter razpetosti med Ljubljano, Brusljem in Strasbourgom. Kljub menjavi poklicne poti pred slabimi štirimi leti pa zase pravi, da še naprej ostaja v poslanstvu in službi ljudem.

Uvodoma je dejala, da mladim v politiki zaradi pokroviteljskega odnosa marsikaterega od starejših ni vedno lahko, a da so največje odlike mlajše generacije sveže ideje, zagon in želje po potrebnih spremembah. Spomnila se je tudi svoje prve nosečnosti, za katero je bil predviden datum poroda prav na dan volitev v Evropski parlament. Zgodil se je spontani splav, po spletu okoliščin pa je nato na ta dan postala evropska poslanka. Dve leti pozneje je postala mati hčerki Mili, ki je prinesla veliko veselja in smeha, tudi v plenarno dvorano Strasbourga.

“Že večkrat sem izpostavila in še tolikokrat, kot bo treba, da ga vsi dojamejo, bom ponavljala stavek: ženska s kariero ni slaba mati in predana mati ni slaba uslužbenka. To dvoje se ne izključuje. Pika.”

Kot vsakomur tudi njej usklajevanje poklicne in starševske vloge prinaša vzpone in padce, toda v pogovoru je izpostavila tudi, da poskuša čim manj komplicirati in da prisega na prilagajanje. Obenem je pozdravila trend z vse več ženskami na vodilnih mestih v politiki v Evropi, pa tudi v Sloveniji, ampak hkrati pouudarila, da tega ne gre jemati kot kvote, pač pa so to izjemno prodorne in sposobne ženske, ki se še vedno morajo ukvarjati s predsodki in šikaniranji, tudi o tem, kako se oblačijo, ali plešejo na zabavah, ali so poročene, koliko otrok imajo.

“Zakaj je bila Ursula von der Leyen ‘mati sedmih otrok’, Jean Claude Juncker pa ‘kandidat za predsednika Evropske komisije’?”

foto: Anže Petkovšek

Z novinarko sta spregovorili tudi o dogajanju v slovenski medijski krajini in se v enem delu osredotočili na Evropski akt o svobodi medijev. Z njim po besedah poslanke želi EU zagotoviti varovalke na evropski ravni na področju novinarske neodvisnosti, pluralnosti medijskega prostora, transparentnosti medijev, uredniške avtonomije in zaščite svobode govora ter pravice javnosti do obveščenosti.

Novinarstvo /…/ so verodostojne informacije od profesionalnih ljudi z dobrimi pogoji za delo. Boli me, ko vidim, da so razmere vedno slabše, ne zgolj v Sloveniji, temveč po celotni Evropi in tudi širše. /…/ Slovensko kulturno ministrstvo ima zdaj odlično priložnost, da področje medijev in medijske svobode pri nas uredi tako, kot si novinarstvo zasluži.

Obregnila se je tudi ob sovražni govor, ki se ga po njeno ne sme relativizirati. Sama pravi, da je velikokrat zmotna predstava ta, da digitalni svet ne prizadene tako kot fizični. Sovražni govor, je prepričana Joveva, velikokrat izhaja iz strahu, neznanja in drugih negativnih čustev. Kot političarka želi biti dober zgled.

Proti sovražnemu govoru se moramo boriti z vsaj enako glasnim spoštovanjem in obsojanjem vsega, kar je manj kot to. /…/ Le jasno družbeno neodobravanje ga lahko izkorenini. Začne se pa definitivno pri vzgoji.

Pojasnila je še, da v otroštvu nikdar ni bila deležna sovražnega govora, ker je bila obdana s pravimi vrednotami in motom EU ‘združeni v različnosti’. Odraščanje v delavski družini in med čudovitimi ljudmi na Jesenicah ji je vcepilo vrline skromnosti, hvaležnosti in trdega dela.

“Sem iskrena in ne znam blefirati. To, da sem evropska poslanka, ne pomeni, da sem vredna več od kogarkoli. Seveda so moje odločitve in moja glasovanja pomembna za ljudi, toda za njimi stojim, jih tudi redno skomuniciram, obenem pa je prav, da ti isti ljudje vidijo, da sem ranljiva, da imam čustva. Zakaj pa ne? Saj nisem robot.”

foto: Anže Petkovšek

Po mnenju Joveve morajo v politiki kljub pravici do zasebnosti ostati stoodstotno transparentni glede svojega dela. Zato sama že od vsega začetka javno objavlja porabljen pavšal, sestanke v sklopu svojega dela in javno stoji za vsakim svojim glasom.

To sem nenazadnje dolžna volivkam in volivcem. Zagovarjam najstrožja možna pravila in se čudim kolegicam in kolegom, ki tega ne podpirajo. Pa jih je na žalost veliko. Ne glede na to, da takšni škandali vsakič znova zamajejo že tako načet ugled politike, ne bom pristala na metanje vseh v isti koš. Moja vest in moj obraz sta čista.

Poslanka se je dotaknila tudi svojih potez ob (ne)uporabi slovenskega jezika pri določenih v Sloveniji prisotnih podjetjih, zaključila pa je z odgovorom na vprašanje, ali pri svojem delu opaža, da bi bili Slovenci “narod hlapcev, ki se vselej podreja”. Vse se začne s tem, kako sami dojemamo in predstavljamo svoj narod, se je strinjala z novinarko:

“Podpišem, vse se začne točno s tem. In mi nismo majhni, ta koncept neke majhnosti je v glavah tistih, ki ne vidijo dlje od sosedovega dvorišča oziroma tistih, ki ta koncept izkoriščajo za še večjo polarizacijo ljudi. Pri svojem delu tega ne opažam, morda ravno zato, ker ne gledam na naš narod na tak način. Predstavljam ga kot svojega, enakopravnega in enakovrednega. Ne spadam v del politike, ki si želi, da smo razumljeni in doumljeni kot karkoli manj od tega, ker je tako še lažje deliti in kregati ljudi.”

Pogovor si lahko v celoti preberete tukaj.