“Prav je, da nam nalivate čistega vina”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 24. februarja 2023, sodelovala v razpravi z dijakinjami in dijaki z naslovom “Če bi jaz odločal(a) o prihodnosti izobraževanja…” v okviru projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Prav je, da nam nalivate čistega vina, šolski sistem je rigiden in prilagoditve so zagotovo na mestu, vaše ideje pa dobre, je med drugim povedala poslanka.

Na dogodku so se mladi postavili v vlogo odločevalcev in predstavili svoje predloge ukrepov na področju izobraževanja.

Foto: David Savli

Uvodoma je evropska poslanka pojasnila, da je področje izobraževanja sicer v pristojnosti vsake države članice, vendar Evropska unija s svojimi aktivnostmi podpira, spodbuja in pomaga, tako s priporočili, smernicami, načrti, kot tudi z različnimi programi, denimo Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota.

Ob tem Joveva vidi manevrski prostor za izboljšavo in morda celo še več pristojnosti Evropske unije v določenem delu izobraževanja, saj imajo voditelji v državah članicah različne prioritete, pri izobraževanju pa ne sme manjkati kakovosti ali enakopravnosti.

Dijakinje in dijaki so podali precej zanimivih predlogov.

V Gimnaziji Bežigrad so se osredotočili na računalniško pismenost. Menijo, da bi se hitremu razvoju tehnologije šolstvo lahko prilagodilo z večjim številom ur informatike, pa tudi vrednotenja virov ter drugih podatkov. Pogrešajo tudi več učenja o finančni pismenosti, za lažjo predstavo in razumevanje določene snovi pa bi uvedli uporabo interaktivnih 3D modelov.

V srednji zdravstveni šoli Ljubljana si želijo izobraževalnega sistema, kjer bo vsak deležen individualne obravnave in bo lahko razvil svoje potenciale. To bi po njihovem mnenju lahko dosegli z dodatnimi izobraževanji za učitelje, ki poudarjajo sodobne načine poučevanja, kot sta projektno delo in vseživljenjsko učenje.

Foto: David Savli

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je predlagala uvedbo uporabe tabličnih računalnikov. Ne želijo si reprodukcije znanja, zato so prepričani, da bi namesto na kvantiteti moral biti večji poudarek na kvaliteti pridobljenega znanja: “Otroci potrebujejo več kot le sedenje v klopeh, prepisovanje s table, opravljanje domačih nalog in kampanjsko učenje za doseganje dobrih ocen na preizkusih znanja.” Želijo si več socialnih veščin, uvedli bi tudi obvezno tutorstvo oziroma učno pomoč, ki bi jo nudili dijaki starejših letnikov.

Iz Gimnazije Murska Sobota so sporočili, da bi izobraževanje v prihodnosti moralo biti kombinacija dela na daljavo in dela v učilnici, saj bi s tem razvijali svoje tehnološke veščine. Predlagali so poklicno usmeritev izobraževanja, ki naj bi se zgodila že v 6. razredu oziroma bi se dijakinje in dijake razvrščalo glede na sposobnosti. Poudarili so tudi potrebo po več športne vzgoje.

V gimnaziji Celje center so predlagali, da bi EU namenila sredstva za posodobitev šolskih sistemov in izobraževanj za odrasle, kjer bi slednji v času izobraževanja imeli zagotovljen eksistenčni minimum (minimalno plačo). Uvedli bi centre za priznavanje neformalnega izobraževanja. Na ravni EU bi uzakonili obvezne dejavnosti, v katerih bi učenci in dijaki morali sodelovati v socialnih programih.

Gimnazijci in gimnazijke elektro in pomorske šole Piran bi v prihodnosti oblikovali temeljni učni načrt za vse izobraževalne ustanove v EU, ki bi mladim olajšal prehod na tujo šolsko ustanovo ob izmenjavi, medtem ko bi v gimnaziji Šiška namenili večji poudarek vseživljenjskemu učenju. Predlagali so uvedbo obveznega učenja prve pomoči in uvedbo sprejemnih izpitov pri vpisu na fakulteto.

Prihodnost je v bolj sproščenem delovnem in učnem vzdušju, pa so mnenja v Srednji šoli Domžale. To bi dosegli z manjšim številom predmetov, kar bi omogočalo večjo osredotočenost in bolj poglobljeno znanje namesto “piflanja”. Šolsko leto bi razdelili na tri ocenjevalna obdobja. Preverjanje in ocenjevanje znanja pa bi v večji meri potekalo v skupini, kar bi pripomoglo k nadgradnji ekipnega dela.

“Prakse je v našem šolanju premalo,” pa so izpostavili v Strokovno izobraževalnem centru Ljubljana. Predlagali so torej več prakse, strokovnih predmetov in športa. Predlagajo, da uvedbo izmenjave med obvezne vsebine oziroma več ekskurzij.

V Gimnazije Kranj si želijo več ustvarjalnega razmišljanja. Predlagali so uvedbo dneva ustvarjalnosti, kjer bi prek delavnic in predavanj osvojili ustvarjalno razmišljanje skozi različna (predmetna) področja – fotografija, improvizacija, 3D animacije itd.

Foto: David Savli

Medtem je I. gimnazija v Celju predlagala uvedbo posebne štipendije za gimnazijce, Šola za storitvene dejavnosti Velenje pa je prav tako predlagala uporabo tablic pri pouku, ker bi zmanjšali porabo papirja in zagotovili poenotene zapiske. V ospredje pouka bi postavili eksperimente, diskusije, ustvarjalno pisanje, javno nastopanje, ekipno in projektno delo.

Šola kot taka na deklarativni ravni poudarja načela družbene enakosti, a realnost je drugačna. Zato bi mladi z Gimnazije Litija v prihodnosti uvedli formalizirano obliko dodatne strokovne pomoči za srednje šole in fakultete ter dodatne kadre, ki bi potrebo po takšni obliki pomoči na prvi stopnji sploh zaznavali, na drugi stopnji pa tako obliko pomoči tudi izvajali.

V odzivu na predloge je evropska poslanka Joveva dejala, da jo veseli takšna aktivnost mladih. Meni, da bi pristojni marsikatero idejo dejansko lahko uslišali, saj se šolski sistem mora prilagajati današnjemu hitremu svetu, mladi pa iz prve roke najbolje vedo, česa je premalo in česa preveč.

Na dogodku je sicer poslanko spremljal Viktor Kollar iz Slovenske filantropije, ki se je dogodka udeležil kot ”poslanec v senci” (več o projektu si lahko preberete tukaj), predloge mladih pa sta poleg Joveve komentirala še evropski poslanec Milan Zver in vodja sektorja za razvoj izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Aleš Ojsteršek.

Razpravo si lahko ogledate TUKAJ