Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. februarja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o spodkopavanju pravne države v Grčiji v povezavi s prisluškovanjem in svobodo medijev. Poudarila je, da je treba tiste, ki izsiljujejo in vohunijo, razkriti in jih ustaviti, preden umre še kdo. S tem je ciljala na skrajne primere umorov novinark in novinarjev, v debati pa je govorila predvsem o dogajanju v Grčiji.

Poslanka je svoj del razprave začela z besedami, da so na žalost grožnje, poskusi nadzora, utišanja in podrejanja v novinarstvu stalnica, ki pa se v zadnjih letih z razmahom novih tehnologij za nadzorovanje in sledenje samo še stopnjujejo.

“Metod je veliko, obravnavati pa jih moramo celovito. Tudi v Evropi se dogaja. Ne dogajajo se “samo” grožnje, “samo” poskusi, “samo” nadzor. Dogajajo se umori.”

Ob tem je Joveva spomnila na umor grškega preiskovalnega novinarja Giorgosa Karaivaza in dodala, da po dveh letih preiskava sploh še ni končana. Omenjeni novinar je s smrtjo plačal preiskovanje povezav policije, politike in organiziranega kriminala v Grčiji. Poslanka je omenila še, da se je ločeno razkrilo tudi vohunjenje (Pegasus), ki se je vodilo neposredno iz kabineta grškega predsednika vlade, poleg vohunjenja za opozicijo pa je šlo tudi za vohunjenje za novinarji.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Evropsko javnost je pretresel t. i. grški Watergate, škandal s prisluškovanjem, po katerem so grške tajne službe prisluškovale telefonom več grških politikov, poslovnežev in novinarjev. Izkušenega novinarja Giorgosa Karaivaza, ki se je osredotočal na grški kriminal in policijo, sta sredi belega dne pred njegovim domom 9. aprila 2021 ustrelila in umorila dva moška na motornem vozilu. Po umoru je grška policija dejala, da “profesionalni” slog zadetka kaže na vpletenost organiziranih kriminalnih združb, ki so v zadnjih letih izvedle številne ciljane umore in za katere je znano, da jih je preiskoval Karaivaz.

Med zadnjimi žrtvami škandala s prisluškovanjem sta tudi grški poslanec Evropskega parlamenta Giorgos Kyrtsos (Renew Europe) in preiskovalni novinar Tasos Teloglou.

Novinarji brez meja (Reporters Without Borders) so v svojem poročilu indeksa svobode tiska ocenili države sveta, na njem pa je Grčija s 70. mesta iz leta 2021 v letu 2022 nazadovala na 108. mesto, kar državo uvršča na najslabši položaj med vsemi državami članicami EU in postavlja položaj pravne države v Grčiji pod vprašaj.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja