Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

9.2.2023

Po štirih letih pogajanj so pogodbenice 24. junija 2022 dosegle predhodni dogovor o posodobitvi Pogodbe o energetski listini. Vendar posodobljeno besedilo v Svetu na glasovanju pred konferenco o energetski listini 22. novembra 2022 ni dobilo večine.

Sedem držav (Poljska, Španija, Nizozemska, Francija, Slovenija, Luksemburg in Nemčija) je napovedalo, da nameravajo odstopiti od pogodbe, ker niso zadovoljne s posodobljenim besedilom. Parlament je 24. novembra 2022 sprejel resolucijo o izidu posodobitve Pogodbe o energetski listini[1], v kateri je pozval k odstopu EU in njenih držav članic od Pogodbe o energetski listini.

1.Katere naslednje korake načrtuje Komisija v zvezi s prihodnostjo Pogodbe o energetski listini, zlasti glede na poziv Parlamenta, naj Komisija predlaga odstop EU in njenih držav članic? Ali bo Komisija predlagala odstop, in če ga bo, kdaj in kako?

2.Kako namerava Komisija uskladiti potekajoče in prihodnje sporazume EU o naložbah z zahtevami Parlamenta, zlasti glede prenehanja zaščite naložb v fosilna goriva, izračunavanja škode in skrajšanja samoderogacijske klavzule v primeru odstopa?

[1] Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0421.

Pisni odgovor komisarke Kadri Simson v imenu Evropske komisije

29.3.2023

Komisija je 7. februarja 2023 državam članicam predstavila delovni dokument z možnostmi za nadaljnje korake v zvezi s Pogodbo o energetski listini, vključno z usklajenim umikom. Nadaljnje razprave bodo potekale v Svetu marca 2023. Ko bo Svet jasno opredelil nadaljnje korake, bo Komisija pripravila predlog sklepa Sveta.

Komisija je seznanjena s priporočili Parlamenta o potekajočih in prihodnjih sporazumih EU o naložbah ter jih vse skrbno preučuje. Kar zadeva izvzetje fosilnih goriv, Komisija v tej fazi meni, da v okviru reformiranega pristopa EU z namenom izvajanja javnih politik, kot so varovanje javnega zdravja, okolja ali kulturne raznolikosti, specifična izključitev določenega sektorja ni potrebna. EU v svoje sporazume o naložbah uvaja sodobne standarde zaščite, klavzulo o nestabilizaciji in izrazito pravico do urejanja v javnem interesu, tudi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje njim. Komisija je predlagala tudi znatno skrajšanje samoderogacijske klavzule v svojih najnovejših sporazumih o naložbah. Poleg tega sporazumi EU o naložbah temeljijo na sistemu sodišč za naložbe, vsebujejo izrecne omejitve glede zneska in izračuna škode ter predvidevajo možnost sporazumne omejitve nadaljnje uporabe zaščite.