Tako blizu, a tako daleč

V svojih zapisih se najpogosteje osredotočam na Slovenijo in EU, a danes bi vam vendarle rada pobližje predstavila aktualna dogajanja v Iranu in Maroku. Državi, ki geografsko gledano niti nista tako zelo oddaljeni od Slovenije. Gledano s področja človekovih pravic, vladavine prava, (novinarske) svobode, pa … druga zgodba.

O razmerah v Maroku sem razpravljala na januarskem plenarnem zasedanju. Moj govor se je osredotočal na področje novinarstva, ker smo o tem sprejemali resolucijo. Pred plenarnim nastopom smo v pisarno dobili več klicev, v bistvu poskusov vplivanja na to, kaj bom povedala. Do mene niso uspeli priti, asistentka pa jim je vsakič znova zelo jasno dejala, da je moje stališče že oblikovano.

“Vse to in še več, kar počne maroška vlada, je nezaslišano. Čas je, da EU ne samo jasno obsodi takšna ravnanja, ampak ukrepa še bolj ostro. Naj bo ta resolucija le začetek. Gospodom, ki zagovarjajo takšne poteze maroške vlade, pa na tem mestu še enkrat sporočam: ne, resolucija ne temelji na prirejenih podatkih in ne, ne bomo tiho in mirno gledali tega, kar počnete.”

Tako sem zaključila svoj govor. Zatiranje svobode misli, neupravičene aretacije in zaprtja novinarjev … vse to je nekaj, na kar ne smemo pristati.

V Iranu gredo medtem še precej dlje. Protestnice – in protestniki! – se tam že mesece borijo za pravičnejšo družbo. Žal je samo slabše. Represija oblasti, neprestano zatiranje ljudi, kratenje temeljnih človekovih pravic, arbitrarne aretacije z mučenjem, smrtne kazni, umori!

Iran se že dolgo uvršča med največje krvnike na svetu. Končno tudi v Evropskem parlamentu glede tega nismo več tako tiho. Na tem istem plenarnem zasedanju smo potrdili še eno resolucijo o protestih in usmrtitvah v Iranu.

Odločno sem stopala, še vedno stopam in vselej bom stopala v bran vsem borkam in borcem za temeljne pravice. Vedno. Povsod.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.