“Ne še enemu v vrsti brezzobih tigrov”

Mladi so na interaktivni razpravi “Medijska svoboda? Bo, da!”, ki jo je v začetku decembra 2022 gostila evropska poslanka Irena Joveva, govorili o prihajajočem Evropskem aktu o svobodi medijev. Na delavnici so kritično obravnavali trenutno stanje medijev v Evropski uniji in predlagane ukrepe znotraj Akta ter predlagali rešitve za večjo svobodo medijev predvsem v smeri, da omenjena zakonodaja ne sme postati še ena v vrsti brezzobih tigrov.

Za predlagani Akt mladi pravijo, da je dobrodošel, ker področje medijske svobode potrebuje več pozornosti, saj je (bilo) predolgo zanemarjeno. Po njihovem mnenju je predlog zastavljen dobro, a je presplošen in premalo posega v dejansko najbolj problematične dele medijske svobode v Evropski uniji. Pri obravnavi Akta so se mladi razdelili v tematske skupine, kjer so pojasnili svoje poglede nanj in predlagali svoje rešitve.

Glede neodvisnih javnih medijih in njihovem pluralizmu mladi poudarjajo, da je ključna vzpostavitev družbenega zaupanja vanje. Po njihovem prepričanju je pomembna neodvisnost medijev, kamor sodi tudi finančna neodvisnost. Izpostavljajo pomen (samo)regulacije z etičnimi standardi v okviru reprezentativnih organizacij za regulirano, kakovostno in neodvisno novinarstvo. Za medijsko krajino predlagajo neodvisen regulativni organ za pluralizacijo in zaščito medijev posebnega pomena, za katere bi postavili kriterije za državno (so)financiranje. Mladi ne bi pozabili na spletne medije, tudi v navezavi s tujimi investicijami, za kar predlagajo enoten informacijski sistem z javnim dostopom.

Pri varovanju uredniške neodvisnosti in transparentnosti lastništva medijev mladi izpostavljajo preohlapnost Akta. Predlagajo več skupnih evropskih normativov za imenovanje, razrešitev in trajanje mandatov v javnih medijih ter kritje njihovih tekočih stroškov. Omenjajo pomen deleža lastništva v mediju in vplivu nanj, zato predvidevajo razkritje vseh (ne)posrednih lastnikov medijev. Enako predlagajo za oglaševalce in njihov delež financiranja medija.

Pri merjenju gledanosti in državnem oglaševanju mladi želijo natančnejša pravila, vključno z obvezo za Evropsko komisijo za izdajo smernic. Zavzemajo se za to, da nacionalni regulativni organi pomagajo pri pripravi smernic za metodologijo in da bodo metodologije gledanosti ter sama gledanost javno dostopne (tudi v digitalni obliki). Mladi predlagajo izbris zarisa ozemeljskih enot z milijonom prebivalcev, saj je ta zastavljen preširoko za manjše države, kot je tudi Slovenija, in dodajajo pomen lokalnih oblasti ter občin. Za državno oglaševanje se zavzemajo za javno objavo in točnejša navodila za subjekte pod državnim nadzorom.

Ob tem se zavzemajo tudi za varovanje vsebin na spletu in primerne medijske storitve v digitalnem okolju. Za to področje pravijo, da se preveč naslanja na nacionalno zakonodajo in da je premalo komunikacije med platformami in nacionalnimi institucijami, za kar predlagajo direkten kanal za komunikacijo med velikimi platformami in pristojnimi organi. Omenjajo preveliko kadrovsko podhranjenost obstoječih organov za varovanje spleta ter premajhno definiranost samoregulacije. Tako predlagajo oblikovanje osnovnih nacionalnih normativov po državah članicah z njihovimi neodvisnimi organi, na njihovi podlagi pa bi se pripravili minimalni skupni evropski standardi (t. i. ”bottom-up” (od spodaj navzgor) pristop). Omenjajo še minimalne standarde za novinarje ter medije na spletu, in sicer z neodvisnimi telesi po procesu ”odverifikacije” tistih, ki bi zlorabili status novinarja oziroma medija. Mladi namesto v kaznovanju kršiteljev vidijo rešitev v spodbudi z državnimi subvencijami tistim, ki upoštevajo etični kodeks in se (samo)regulirajo. To izpostavljajo tudi za nedigitalne oblike medijev. Dodatno rešitev vidijo v striktnih pravilih za jasen zapis ob naslovu, ali gre za mnenje ali za novico. Za slednjo bi bili kriteriji upoštevanja strožji.

Pri trenutno predvidenem regulativnem organu na evropski ravni, Evropskem odboru za varovanje svobode, pa predlagajo mehanizme, da odbor ne bi bil brezzobi tiger in da bodo države članice dejansko sledile pravilom iz Akta. Kot predlog navajajo, da bi odbor državo kršiteljico lahko prijavil Evropski komisiji, ta pa bi lahko začela postopek zoper državo članico pred Sodiščem EU. Pri imenovanju predstavnikov v odbor poudarjajo, da morajo biti ti izbrani brez vplivov vladajočih, npr. s strani reprezentativnih organizacij. Pri nacionalnem regulativnem organu mladi izpostavljajo še pomanjkanje vzvodov; predlagajo podobne pristojnosti, kot jih ima agencija za varstvo konkurence. Predlagajo tudi enotno medijsko inšpekcijo s pokrivanjem celotnega medijskega področja. Opozarjajo tudi na pomen natančne definicije terminov, saj bo od njih odvisno, kakšno moč in vzvode bodo ti organi resnično imeli.  

Mladi so svoja utemeljevanja zaključili z mislijo, da četudi bo ta Akt postavljal le okvir za medijsko svobodo, da bo ta moral biti čim bolj definiran, trden in ambiciozen. Več o pogledih in idejah mladih glede Evropskega akta o svobodi medijev si lahko preberete tukaj.

Krajši posnetek z dogodka si lahko ogledate tukaj.  

Pred interaktivno delavnico so v razpravi poleg poslanke Joveve sodelovali še ministrica za kulturo Asta Vrečko, svetovalec ministrice za področje medijev Lenart J. Kučić in profesor s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević. Predstavili so svoje poglede na medijsko svobodo in njeno trenutno stanje ter seveda spregovorili o trenutnem predlogu Akta. Več si lahko preberete tukaj.

O Evropskem aktu o svobodi medijev (Media Freedom Act – MFA):

Gre za predlog Evropske komisije z novim sklopom pravil za zaščito pluralizma in neodvisnosti medijev v EU. Njegov namen je okrepitev notranjega medijskega trga, da bi lahko mediji – javni in zasebni – lažje čezmejno delovali na notranjem trgu EU, brez nepotrebnega pritiska in ob upoštevanju digitalne preobrazbe medijskega prostora. Besedilo akta bosta v kratkem začela obravnavati Evropski parlament in Svet.