Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

19.12.2022

S programom Ustvarjalna Evropa 2021–2027 so bili po uspešni izvedbi pripravljalnega ukrepa „Glasba premika Evropo“ (2018–2020) uvedeni sektorski ukrepi na področju glasbe. Vendar je naša skupina za prijateljstvo kulturnih ustvarjalcev zaskrbljena zaradi sedanjega poteka ukrepov.

V prvih treh letih finančnega načrtovanja (2021–2023) je bilo za ukrepe, povezane z glasbo, dodeljenega manj denarja (5 milijonov EUR) kot v treh letih pripravljalnega ukrepa za obdobje 2018–2020 (7 milijonov EUR), ki je bil namenjen utrjevanju bolj strukturirane podpore za glasbo.

1.Kdaj namerava Komisija dejansko povečati svojo podporo sektorskim ukrepom na področju glasbe?

2.Kakšna je njena strategija za glasbeni sektor in kako namerava vključiti ključne študije, objavljene v okviru pripravljalnega ukrepa Glasba premika Evropo (npr. študija izvedljivosti o evropskem glasbenem observatoriju), v svojo splošno strategijo?

3.Ali lahko pojasni svojo odločitev o prenosu izvajanja vseh dejavnosti sektorskih ukrepov na področju glasbe na zunanje konzorcije (strukturirani dialog s tem sektorjem, finančna shema sektorja), namesto da bi jih notranje upravljali (metoda, ki se je izkazala za uspešno pri sklopu MEDIA programa Ustvarjalna Evropa)?

Pisni odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

28.2.2023

Komisija je s pobudo Glasba premika Evropo razvila strateški pristop za podporo evropskemu glasbenemu sektorju. V prvih dveh letih je bilo iz programa Ustvarjalna Evropa financiranih 72 glasbenih pobud, ki so skupno prejele 52 milijonov EUR[1][2]; to je znatno povečanje v primerjavi s prejšnjim programom, glasbeni sektor pa je s tem zneskom glavni upravičenec programa. Poleg posebnih ukrepov na področju glasbe (nagrada EU za glasbo, razpisa v okviru pobude Glasba premika Evropo iz leta 2022 v zvezi z distribucijo glasbe in krepitvijo dialoga, razpis iz leta 2021 za vseevropske kulturne subjekte, namenjen orkestrom) ima sektor tudi znatne koristi od „horizontalnih ukrepov“, zlasti projektov sodelovanja, mrež in platform.

Evropski parlament je pozdravil pristop Komisije, v skladu s katerim ta del svojega financiranja odda v zunanje izvajanje uveljavljenim organizacijam, ki so bližje potrebam glasbenega sektorja – „nedavno vzpostavitev kaskadnega financiranja kot sredstva za boljše doseganje vseh upravičencev, zlasti posameznikov ter malih in srednjih organizacij“[3].

Komisija vedno upošteva potrebe glasbenega sektorja in ga podpira z učinkovitimi ukrepi, ki temeljijo na pripravljalnih ukrepih. Pri tem bo pomemben novi strukturirani dialog v okviru pobude Glasba premika Evropo, ki bo dopolnil druge obstoječe komunikacijske kanale.

[1]  V primerjavi s 50 milijoni EUR za sektor uprizoritvenih umetnosti, 33 milijoni EUR za medsektorski/interdisciplinarni del in 20 milijoni EUR za knjige in založništvo; podatki pridobljeni ročno na podlagi sektorjev, ki so jih vložniki izbrali ob vložitvi vlog.
[2]  Med 16 kulturnimi platformami, financiranimi v naslednjih treh letih, je na primer sedem glasbenih, ki jim bo skupno namenjenih približno 50 % celotnega proračuna za platforme (letni proračun za posamezno platformo je bil povišan s 500 000 EUR na 700 000 EUR).
[3]  https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2022-0444_SL.html