“Evropska medijska zakonodaja mora biti ambiciozna”

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 8. decembra 2022, gostila interaktivno razpravo s študentkami in študenti z naslovom “Medijska svoboda? Bo, da!”, na kateri so govorili o prihajajočem Evropskem aktu o svobodi medijev (Media Freedom Act – MFA). Joveva je med drugim dejala, da mora biti ta regulacija postavljena čim ambiciozneje.

Poleg evropske poslanke so v razpravi sodelovali še ministrica za kulturo Asta Vrečko, svetovalec ministrice za področje medijev Lenart J. Kučić in profesor s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević.

V svojem nagovoru se je poslanka Joveva osredotočila na evropsko raven, kjer je dejala, da gre za resnično revolucionarno zakonodajo z vidika pristojnosti Evropske unije na področju medijev, zato bo morala Unija najti rešitve, ki bodo primerne za vse države članice.

Pri tem je poudarila, da ne smemo odstopati od določenih standardov, in sicer predvsem tistih v okviru dodatne, evropske zaščite medijev in novinarjev ter njihove neodvisnosti. Dodala je še, da marsikdaj evropskim poslankam in poslancem očitajo, da se v zakonodaji upošteva le lobiste in da je prav zaradi tega želela to spremeniti ter slišati glas mladih, ki bodo sooblikovali to področje v prihodnje.

Nadaljevala je ministrica Vrečko, ki je izpostavila pomen prihajajočega akta tudi za slovensko medijsko krajino. Po njenem prepričanju bo omenjeni akt prispeval k večji demokratičnosti Unije, Slovenija pa bo tvorno prispevala tako k oblikovanju regulacije kot njeni implementaciji.

Kučić je nadaljeval ministričine besede, da akt ne bo nujno rešil glavnih zadreg v našem medijskem prostoru, bo pa nedvomno spodbujal intenzivnejše reševanje težav na tem področju. Dodal je, da je politično sporočilo jasno, saj da v evropskem medijskem prostoru ne želimo netransparentnega javnega oglaševanja v medijih, zlorab javnih sredstev za utišanje in nadzorovanja novinarjev.

Uvodno razpravo je zaključil Milosavljević, ki je spomnil, da je bila tudi Slovenija med državami, zaradi katerih je do tega akta sploh prišlo. Poudaril je, da ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo v času prejšnje vlade (vlade Janeza Janše, op. p.) in da ni vse, kar se tiče svoboščin, samoumevno.

Sogovorci so se strinjali, da bo akt treba še dodelati.

V drugem delu je sledila interaktivna delavnica za študentke in študente, ki so po tematskih skupinah področij, ki jih pokriva akt, proučili zakonodajni predlog ter prediskutirali o možnih spremembah in rešitvah. Pri tem so tekle debate tako o trenutnem kot o preteklem stanju in kaj bi lahko popravili ter kako. Ob koncu temeljite proučitve vsebinskega dela so študentje po skupinah predstavili svoje zanimive in uporabne predloge govorcem. Podrobnosti v zvezi s tem bomo objavili v prihajajočem tednu.

Celoten posnetek nagovorov govorcev si lahko ogledate tukaj.