Smernice za politike zaposlovanja: kakovostno in konkretno

Minuli teden smo na plenarnem zasedanju izglasovali Poročilo o smernicah za politike zaposlovanja držav članic. Politika zaposlovanja Unije v različnih obsegih obstaja že od leta 1997, posodobljene smernice, ki smo jih sprejeli tokrat, pa so en del paketa o Evropskem semestru. Zanj je značilno, da smernice postavlja v odvisnosti od aktualnih potreb, ki se kažejo v posameznem koledarskem letu. V tem mandatu že od začetka poudarjamo pomen socialnih politik bodisi v odnosu do zelenega prehoda bodisi ob vsesplošnem zagotavljanju ustreznih standardov vsem državljankam in državljanom Unije. Usmerjenost k socialnim politikam je vodila od zelo uspešnega zasedanja vrha v Portu 2021 do sprejetja novega Akcijskega načrta za doseganje ciljev Evropskega stebra socialnih pravic.

Tokrat, za leto 2022, postavljamo nove, znatno spremenjene smernice politike zaposlovanja držav članic, saj je uspešno delovanje semestrskega cikla pomembnejše kot kadarkoli doslej.  Pričakovano smernice posodabljamo v skladu s spremenjenim okoljem, ki ga za sabo pušča COVID-19, ruska invazija na Ukrajino in nenazadnje še vedno stremenje k doseganju pravičnega zelenega prehoda, tudi v luči aktualne energetske krize; tako, da se bodo države članice lahko uspešno odzvale na vse izzive. S poročilom zastavljenim smernicam dodajamo štiri nove (smernice 5-8):

Smernica 5: Spodbujanje povpraševanja po delovni sili

Glavni cilj te smernice je spodbujanje držav članic k trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu ob sočasnem podpiranju naložb v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest skozi zmanjševanje ovir zaposlovanja, spodbujanje odgovornega podjetništva ter podporo malim in srednjim podjetjem. Pomemben vidik je tudi spodbujanje socialne ekonomije in poslovnih modelov ustvarjanja zaposlitvenih možnosti v krožnem gospodarstvu. Posebej poudarjamo tudi pomen zmanjševanja delovnega časa in podpornih mehanizmov prestrukturiranja zaposlovanja po modelu, ki smo ga aktivno uporabljali med pandemijo. Takrat smo odkrili precej prednosti in potenciala v obstoječih shemah delovnega časa, sedaj pa je čas, da znanje uporabimo in naredimo potreben korak dalje.

Smernica 6: Krepitev ponudbe delovne sile in izboljšanje dostopa do zaposlitve ter vseživljenjskega pridobivanja spretnosti in kompetenc

Ta usmeritev se posebej osredotoča na uresničevanje ciljev digitalnega in zelenega prehoda ter na reševanje demografskih sprememb in vojne v Ukrajini. Države članice morajo v svojih zaposlovalnih politikah spodbujati trajnost, produktivnost, zaposljivost in človeški kapital v luči vseživljenjskega pridobivanja spretnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je leto 2023 označila za leto spretnosti, kar smo še posebej poudarili v tej smernici. Verjamemo namreč, da je ključ reševanja zaposlovalnih politik v povišanem vložku v sisteme izobraževanja in usposabljanja – poklicno izobraževanje in usposabljanje, dostop do digitalnega učenja in jezikovno usposabljanje bodo tisti ukrepi, ki bodo poskrbeli za ustrezno ter potrebno prilagajanje delovne sile aktualnih in prihodnjih potreb trga dela. Celoten proces mora biti usmerjen v izkoriščanje potencialov posameznikov, podpiranje dostopa do izobraževanja vsakomur ter povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja. Poskrbeti moramo tudi za nemoten prehod na trg delovne sile, prek učenja na delovnem mestu in plačanih vajeništev oziroma pripravništev. Kot cilj še vedno zagovarjamo vzpostavljene ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti mladostnikov.

Smernica 7: Izboljšanje delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga

Ta usmeritev države članice poziva k zmanjševanju in preprečevanju segmentacije trga dela, k učinkovitemu boju proti delu na črno in navideznemu samozaposlovanju. Politika zaposlovanja mora stremeti k modernizaciji, zaradi česar moramo področje urediti tako, da se zaposlenim omogočajo prožne oblike delovnih ureditev, kot je delo na daljavo, a ob upoštevanju delovnega časa delavcev, ustreznih delovnih pogojev ter razločevanja med poklicnim in zasebnim življenjem. Skladno z vse večjo mero digitalizacije se vzpostavljajo nove oblike zaposlitev in delovnih razmerij, pri čemer morajo države članice stremeti k preprečevanju atipičnih pogodb, ki so največkrat izrabljene in ustvarjajo negotove delovne pogoje.

Smernica 8: Spodbujanje enakih možnosti za vse, krepitev socialne vključenosti in boj proti revščini

Države morajo ustvariti vključujoč trg dela, ki bo z učinkovitimi ukrepi skrbel za boj proti vsem oblikam diskriminacije. Ker so sistemi socialne zaščite v večini držav članic zastareli in  neprilagojeni trenutnim razmeram, jih pozivamo, da jih posodobijo ter zagotovijo ustrezno uspešno in trajnostno socialno zaščito v vseh življenjskih obdobjih. Zagotoviti moramo ustrezne ukrepe za boj proti revščini in socialni izključenosti – vključno z bojem proti revščini zaposlenih in revščini otrok. Univerzalno zagotavljanje osnovnih storitev in osnovnega dohodka je lahko pomemben ukrep, ki bo storil ravno to. Pri vzpostavljanju ciljev nismo pozabili na čist in pravičen energetski prehod, kjer posebej poudarjamo, da morajo države članice še posebej poskrbeti za socialno ogrožene prebivalce. Izredno sem vesela, da smo v poročilo vključili tudi zagotavljanje ustreznih in vzdržnih pokojninskih načrtov zaposlenih. Že leta in leta govorimo o težko pričakovani ustrezni dolgotrajni oskrbi v Sloveniji in vsakokrat se zatakne pri financiranju – vključevanje ustreznih pokojninskih načrtov zaposlenih je tisti ukrep, ki bo pripomogel k njeni uresničitvi.

Poleg glavnih ciljev, zajetih v poročilu o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, naj omenim še, da poudarjamo pomen uporabe sredstev iz NextGenerationEU in Sklada za okrevanje in odpornost, ki bosta z uresničevanjem nacionalnih načrtov in načrtovanih reform pomemben instrument uresničevanja zastavljenih smernic.

“Menim, da lahko pomemben korak reševanja finančne podhranjenosti rešimo z v poročilu predlaganim začasnim Evropskim svežnjem socialne odpornosti, katerega cilj je uskladitev nabora ukrepov in sredstev za krepitev sistemov socialne blaginje ter socialne zaščite.”

Sprejeto poročilo je dobro, smernice so kakovostno zastavljene in cilji so konkretni. Ob ustrezni implementaciji bodo vsi državljani Unije živeli bolje.