Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

29.9.2022

Evropska unija zagotavlja enakopravnost vseh 24 uradnih jezikov EU, kamor spada tudi slovenski jezik. Navkljub promociji večjezičnosti po vsej Uniji je ta v realnosti manjša, kar se kaže na internetu in digitalnih platformah. To pomeni, da so določeni jeziki na digitalnih platformah evropskega digitalnega trga zastopani tako s sinhronizacijo kot s podnapisi, medtem ko so drugi, vključno s slovenskim jezikom, pozabljeni in diskriminirani.

Evropska unija je z Direktivo 2018/1808 sprejela, da bi morali načini zagotavljanja dostopnosti avdiovizualnih medijskih storitev med drugim vključevati znakovni jezik, podnaslavljanje za gluhe osebe in osebe z okvaro sluha, govorjene podnapise in zvočne opise. Omenjena direktiva priznava pravico invalidnih in starejših oseb do udeležbe v družbenem in kulturnem življenju Unije ter vključevanja vanj, ter da avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo vsebovati ali spodbujati nobene diskriminacije na podlagi rase, etničnega porekla, državljanstva.

1. Kaj je in kaj še namerava Komisija storiti na področju razdrobljenosti enotnega digitalnega trga, kjer smo prepoznali jezikovne ovire?
   
2. Kako je Komisija do sedaj ozaveščala in kako namerava v prihodnje povečati ozaveščanje podjetij o prednostih razpoložljivosti spletnih storitev, vsebin in proizvodov v več jezikih, vključno z manj razširjenimi z namenom premagovanja jezikovnih ovir in prispevanja k ohranjanju kulturne dediščine jezikovnih skupnosti?

Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona

10.11.2022

Komisija s predlogom evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih priznava potrebo po zaupanja vrednem, raznolikem in večjezičnem spletnem okolju.

Akt o digitalnih storitvah[1] bo med drugim zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike obvezal, da svoje pogoje poslovanja objavijo v uradnih jezikih vseh držav članic, v katerih ponujajo svoje storitve, ter svoje ocene tveganja po potrebi prilagodijo posebnim regionalnim ali jezikovnim vidikom.

V okviru projekta za enakopravnost evropskih jezikov (European Language Equality), ki je del podpornih dejavnosti, se neposredno obravnava digitalni razkorak med jeziki z manj oziroma več viri, pri čemer se spremlja raven tehnološke podpore za različne evropske jezike in spodbuja izmenjava dobrih praks med državami članicami.

Razvoj in uporaba prihodnjih jezikovnih tehnologij se obravnavata tudi v okviru raziskovalnih programov Komisije. S projektom evropske jezikovne mreže (European Language Grid) se prek enotne platforme ozavešča o evropskih ponudnikih in storitvah jezikovne tehnologije.

V okviru programa Digitalna Evropa je malim in srednjim podjetjem, javnim upravam, akademskim ustanovam in neprofitnim organizacijam v EU omogočen prost dostop do vse večjega nabora jezikovnih tehnologij, vključno s strojnim prevajanjem, psevdonimizacijo besedil, zapisovanjem govora in prevajanjem spletnih strani.

Komisija nadalje vzpostavlja evropski jezikovni podatkovni prostor, s katerim želi oblikovati ekosistem jezikovnih virov, tudi za jezike z manj viri. Cilj je povečati razpoložljivost spletnih storitev, vsebin in proizvodov v več jezikih, pa tudi ozaveščenost podjetij o koristih, ki jih to prinaša.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1608117147218&uri=COM%3A2020%3A825%3AFIN