Ojla! Ker tokratni dnevnik pišem sredi vročinskih valov, čas ne bi mogel biti bolj primeren za ponovno naslavljanje tematike podnebnih sprememb. Krize globalnega segrevanja. Izziva, ki ga toliko ljudi še vedno ignorira ali celo zanika.
Pred kratkim je bila v Črnomlju namerjena nova najvišja julijska temperatura: 39,4 stopinje celzija. Prejšnji teden smo bili priča najobsežnejšim in uničujočim gozdnim požarom v zgodovini Slovenije.
Za vas ne vem, ampak jaz res ne maram izraza “boj proti podnebnim spremembam”. Ne zdi se mi pravičen. Gre za boj, seveda, toda za ta boj smo si krivi sami, predvsem pa v tem boju generalno gledano še vedno delamo premalo. Krivi smo. Naj se to pokaže v obliki poplav, suš, lomljenja ledenikov, gozdnih požarov ali kakorkoli drugače, ekstremnih vremenskih pojavov bo čedalje več in ti bodo čedalje bolj katastrofalni. Večina si nas glede tega že dolgo ne zatiska več oči. Tudi v Evropskem parlamentu se nas precej ukvarja s tem, toda predvsem mladi ste tisti, ki ste spoznali, da bo ‘status quo’ najbolj vplival ravno na vas.
Če spremljate humoristično serijo Simpsonovi, ste morda zasledili pogovor med Homerjem in Bartom. Bart očetu potoži, da je letos najtoplejše poletje njegovega življenja, Homer pa ga popravi, da gre v bistvu za najhladnejše poletje preostanka njegovega življenja. Čeprav je dialog mišljen kot razvedrilo, je pravzaprav opozorilo, ker v sebi nosi veliko resnice (kot marsikatera Simpsonova epizoda, če smo že pri tem).
Ljudje smo zelo navajeni nekega načina življenja, pogosto nam je preudobno, da bi karkoli spremenili. Pa vendar bodo to od nas terjale okoliščine. Prej ali slej. Začnimo že enkrat. Zares.
V upanju, da začnemo VSI doprinašati k temu, da bodo naša poletja bolj znosna, vam seveda želim tudi letošnjega čim lepšega. Zares.
Irena
Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!