Potrdili smo pomembno poročilo o posledicah korone na mlade

Danes smo na odboru za kulturo potrdili pomembno poročilo, pri oblikovanju katerega sem sodelovala tudi sama v imenu svoje skupine Renew Europe.

Že ničkolikokrat premleta tema pandemije COVID-19 namreč še vedno ostaja ena izmed najpomembnejših tem na dnevnem redu EU. In prav je tako. V zadnjih dveh letih smo aktivno poskušali reševati akutne trenutne težave, s katerimi smo se spopadali po vsej Uniji, zdaj pa se fokus obrača na reševanje dolgotrajnih posledic, ki jih pandemija pušča za sabo.

Mladi, ki so bili v času trajanja pandemije potisnjeni na rob, ponekod pa celo popolnoma pozabljeni, so tisti, ki jim bo pandemija pustila največ dolgotrajnih posledic. Dejstvo je, da so zaradi pomembnosti razvojnega obdobja v posameznikovem življenju med najbolj ranljivimi skupinami naše družbe. Zunanji dejavniki močno vplivajo na fizični, kognitivni, emocionalni in socialni razvoj mladostnikov, njihove posledice pa se odražajo skozi celo življenje.

Mladi kot taki so bili zato najbolj podvrženi vplivom korone, ki je s seboj prinesla zaprtja izobraževalnih institucij ter kulturnih in športnih ustanov. To je seveda negativno vplivalo na njihovo socializacijo, kakovost izobraževanja in duševno zdravje.

Tako smo z namenom izboljšanja nastalega stanja v odboru za kulturo in izobraževanje pripravili poročilo o posledicah ustavitve vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in športnih dejavnosti zaradi epidemije COVID-19 za otroke in mlade v EU. Oblikovali smo ga na treh ključnih stebrih: izobraževanje in duševno zdravje, kultura in šport ter digitalizacija in digitalna pismenost. V nadaljevanju bom pri vsakem izpostavila nekaj ključnih točk.

Izobraževanje in duševno zdravje

V poročilu izpostavljamo potrebo po vrnitvi v fizično obliko izobraževanja, medtem ko naj izobraževanje na daljavo ostane alternativna možnost, ko fizično ne more biti izvedeno v varni obliki. V ospredje postavljamo tudi potrebo po zaposlovanju visoko kvalificiranih učiteljev in izobraževalnih delavcev, ki bodo pri svojem delu spodbujali opismenjevanje duševnega zdravja.

Evropsko komisijo in države članice pozivamo k prekinitvi molka o vprašanjih glede duševnega zdravja in k sprožitvi vseevropske kampanje za ozaveščanje o duševnem zdravju v izobraževalnih in poklicnih ustanovah, ki mora mladim omogočati dostop do ustreznih informacij o duševnem zdravju. Le tako bomo lahko odpravili diskriminatorno stigmo, ki jo nosijo duševne motnje. Države članice medtem pozivamo k oblikovanju nacionalnih akcijskih načrtov za reševanje duševnih motenj otrok in mladostnikov prek medsektorskih naložb, ki bodo zagotavljale njihovo izvajanje na regionalni in lokalni ravni.

Kultura in šport

Ker so bile kulturne ustanove prve zaprte in zadnje odprte, so bili mladi ustvarjalci prikrajšani za možnosti razvoja njihovih karier. Zato  pozivamo Evropsko komisijo, da v sklopu Sklada za odpornost in okrevanje mladim ustvarjalcem zagotovi ustrezno sofinanciranje projektov in ustvarjanje ustreznih pogojev za razvoj njihovih veščin ter jim zagotovi podporo pri podjetništvu mladih umetnikov, tudi z zagotavljanjem statusa kulturnih in ustvarjalnih delavcev. Obenem pozivamo k večji vključenosti vseh oblik ustvarjalnega izražanja v izobraževalne procese mladih, saj to pomembno vpliva na razvoj kritičnega mišljenja in razvoja interdisciplinarnih veščin.

Digitalizacija in digitalna pismenost

Tehnologija in digitalna orodja imajo – in bodo imela – izredno velik vpliv na naš vsakdan. Prav je, da njihov potencial uporabimo nam v prid, zato v poročilu poudarjamo, da ima digitalna tehnologija velik potencial za pomoč pri izobraževanju kot orodje tako za učitelje kot za učence, saj lahko vsem omogoča dostopne, odprte, socialne in vključujoče učne poti prek inovativnih metod poučevanja. Vlogo učiteljev lahko krepi, državljane pa opremi s ključnimi kompetencami za nadaljnje življenje.

Pri tem pa seveda nismo pozabili na potrebno ustrezno ureditev varovanja uporabnikov z vidika varovanja osebnih podatkov in z vidika nadzora nad digitalnim učenjem, ki lahko vodi v zasvojenost in motnje duševnega zdravja. Pozivamo še k vključitvi digitalne pismenosti v izobraževalni proces in zagotovitvi ustrezne digitalne opreme vsem učencem, zlasti tistim iz ekonomsko ranljivejših gospodinjstev.

Ker, žal, vse posledice pandemije še vedno niso znane, pozivamo Evropsko komisijo k izvedbi raziskave s celovito oceno dolgoročnih učinkov vseh preventivnih ukrepov, povezanih s pandemijo, ki so jih sprejele države članice, na otroke in mladino. Na podlagi raziskave bomo lahko nato pripravili ustrezne in učinkovite ukrepe, v primeru morebitnih prihodnjih kriz pa bomo nanje lahko bolje pripravljeni.

Izpostavila sem le nekaj pomembnih delov sprejetega poročila, ki zajema še mnogo več in je dobra osnova za pripravo konkretnih rešitev prek zakonodajnih pobud ali akcijskih načtrov. Ponosna sem, da sem sodelovala pri njegovi pripravi in verjamem, da bodo predlagani pozivi in rešitve dobro sprejeti, predvsem pa da bodo resnično pripomogli k reševanju posledic pandemije.