Doslej sem bila v omenjenem odboru nadomestna članica, tako kot v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (tam sem to še vedno), polnopravna pa “samo” v odboru za kulturo in izobraževanje. Redkost je, da dobimo polnopravno članstvo (s pravico glasovanja) v dveh odborih, zato si to štejem v veliko čast in sklepam, da je tudi to dokaz mojega dosedanjega dela.
Letos nas sicer na področju sociale čaka obravnava še kar nekaj ključnih dokumentov, naj izpostavim tri po mojem mnenju najpomembnejše: zakonodaja o zaščiti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, priporočilo o minimalnem dohodku in evropska strategija za krepitev dolgotrajne oskrbe ter predšolske vzgoje in varstva.
Medtem je seveda precej zakonodajnih predlogov že v procesu, na primer koordinacija sistemov socialne varnosti, česar cilj je nadaljevanje posodabljanja pravil EU za usklajevanje sistemov socialne varnosti tako, da bodo bolj jasna in pravičnejša. Koordinacija ne bo nadomestila vzpostavljenih nacionalnih sistemov, bo pa vzpostavila minimalne standarde zagotavljanja socialne varnosti, enake za vse. Potem je tu ustrezna minimalna plača v EU. Direktiva vzpostavlja uravnotežen okvir zagotavljanja, določanja in posodabljanja zakonsko določenih minimalnih plač na podlagi nacionalnih meril za spodbujanje njihove ustreznosti ter uveljavljanje ukrepov za spodbujanje kolektivnih pogajanj pri oblikovanju plač. Vključuje tudi zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma.
In če smo že pri slednjem, ne morem mimo še enega predloga v procesu, to je enako plačilo za enako delo moških in žensk. To načelo je zapisano v pogodbah EU že od leta 1957, a razlike v veliki meri še vedno obstajajo. Tako se s tem zakonodajnim predlogom vzpostavlja mehanizem transparentnosti – dostopa do informacij o plačilu, ki je ključno za boj proti plačni diskriminaciji ter za boj proti plačni vrzeli med spoli.
Se že veselim novih izzivov v mojem novem “polnopravnem odboru”!
– Irena
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!