V ponedeljek, 20. junija 2022, na svetovni dan beguncev, je evropska poslanka Irena Joveva sodelovala na mednarodni konferenci Kakšen bi bil svet brez Evropske Unije? v organizaciji Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, na kateri je poslanka spregovorila o naraščajočem evroskepticizmu, begunski problematiki, tudi v luči aktualne vojne v Ukrajini ter pomenu EU za vse evropske državljane. Med drugim je povedala, da je EU postala močna politična sila.
Uvodoma je Joveva poudarila, da je prav, da smo na trenutke kritični do EU, da pa se moramo zamisliti, kakšen bi bil svet brez nje. Sama meni, da je nujno, da se zavedamo pomembnosti Unije, posebej v teh časih, ko divja vojna v Ukrajini in se kaže, kako pomembna je enotnost in solidarnost med članicami Unije. Joveva meni, da je treba prepoznati prizadevanja Ukrajine za pridružitev EU, katere evropsko perspektivo podpira tudi sama.
”Za Ukrajino je možnost pridružitve EU izjemnega pomena.”
Pozvala je tudi k hitrejši integraciji držav Zahodnega Balkana v evropsko skupnost, saj je po mnenju poslanke to tudi v interesu držav članic EU. To lahko prepreči oz. močno zmanjša nevarne vplive drugih globalnih sil.
Joveva je v nadaljevanju nagovora omenila, da si sama ne želi, da EU postane klub bogatih držav, ki se zapira znotraj svojih meja in zanemarja soseščino. S svojimi demokratičnimi standardi, kakovostjo življenja in drugimi ugodnimi kazalci obenem ostajamo ključen dejavnik vzora, je dodala poslanka.
”EU se nenehno spreminja in v zadnjih nekaj desetletjih je postala veliko več kot le mirovni projekt ali gospodarsko sodelovanje. Postala je močna politična sila v svetu, kjer je zelo napreden in velik trg izkoriščen za spopadanje z drugimi deli sveta za prilagajanje političnim prednostnim nalogam. Regulativni standardi o pravicah do zasebnosti, kakovosti hrane, v zadnjem času je zelena transformacija postala standard po vsem svetu, tako imenovani bruseljski učinek, kjer druge države svojo zakonodajo raje prilagajajo našim standardom in ne obratno.”
Joveva se je obregnila tudi ob iliberalne voditelje in politike znotraj držav članic EU, ki Unijo razjedajo od znotraj. Izpostavila je zaskrbljenost in jezo, da se EU ne zna bolj odločno zoperstaviti takšnim politikom in jih ustrezneje sankcionirati. Poudarila je nujnost, da se s sankcijami kaznuje vodilne politike in ne tudi njenih prebivalcev. S tem, je poudarila poslanka, je povezan tudi vzpon evroskepticizma, saj veliko politikov izrablja notranjepolitične in lastne oportunistične razloge, da krivdo za določene politične ukrepe prevalijo na EU in potem gradijo na tej nepriljubljenosti. Vse to v ljudeh vzbuja odpor do EU.
”Dolgoročno bodo takšne politične sile, ki so zdaj na oblasti na Madžarskem ter Poljskem, prisilile EU, da se spremeni ali razpade. Ne samo, da bi prebivalstvo celotne Evrope moralo biti zaskrbljeno zaradi korupcije v teh državah, ampak tudi zato, ker z vetom v Svetu Poljska in Madžarska blokirata rešitve na ravni EU ali pa prisilita druge članice, da sklepajo kompromise z njima.”
Joveva je zatrdila, da je sama močna podpornica Unije, vendar je obenem mnogokrat kritična do odločitev in posameznih odzivov EU na krize. Predvsem po finančni krizi leta 2008 se EU ni znala primerno odzvati, kar je vplivalo na porast iliberalnih voditeljev po EU. Poslanka je zatrdila, da razen širjenja sovraštva iliberalni populisti v praksi ne ponujajo nobenih rešitev.
”Učinkovitost avtokratskih režimov se je izkazala za fantazirano, medtem ko razprava postane strupena in neproduktivna.”
Zato je, kot je omenila poslanka, še toliko bolj pomembno, da se EU na prihodnje krize odzove odločneje in je nanje bolje pripravljena. V prvi vrsti na krizo podnebnih sprememb: ”Podnebne spremembe so zdaj očitne v ekstremnih vremenskih razmerah po vsem svetu, toda kmalu se bodo ta vprašanja pospešila, kar bo spodbudilo veliko večje migracijske valove. EU bi morala biti pripravljena.”
Ob koncu je poslanka še enkrat poudarila, da je EU model, ki ni primerljiv z nobenim drugim demokratičnim političnim eksperimentom v zgodovini, vendar obenem nujno potreben prilagoditev, da bo lahko resneje konkuriral izzivom časa: ”EU je model, ki bi moral pokazati pot. Za to ne potrebujemo samo reforme Unije, da bi prebivalstvu omogočili kakovostno življenje, kjer so obenem tudi aktivni državljani, ki zahtevajo rešitve od političnih odločevalcev, ampak moramo poiskati tudi način za dostojno življenje državljanov zunaj regije, predvsem s humano in učinkovito migracijsko politiko. Če tega ne bomo naredili skupaj, bomo skupaj razpadli.”
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!