“Politika bi morala biti del vzgoje tudi doma in v šoli”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 10. maja 2022, že tretjič v svojem mandatu srečala z dijaki Gimnazije Novo mesto. Ob robu tedna Evrope ter leta mladih je spregovorila o mladinskih temah, pa tudi o aktualnih dogajanjih doma in širše. Pogovori z mladimi se ji zdijo pomembni zaradi širjenja zavesti o pomenu participacije mladih v politikah, ki zadevajo njihovo prihodnost, česar bi se morali zavedati tudi doma in v šolah.

Najprej je pojasnila, kako v zadnjem letu manevrira med delom evropske poslanke in materinstvom, saj ni ostalo spregledano, da ji je v dvorani Evropskega parlamenta med glasovanjem družbo delala takrat devetmesečna hči Mila: “Malo se je zamotila s papirji, malo z igračkami, malo z vodo in je šlo. Nihče je ni gledal postrani, vsi so bili zelo veseli in vse skupaj je bilo samo dobro – izboljšalo je počutje.” Opisala je tudi, kako je videti njeno delo: “To je poslanstvo 24/7, tako materinstvo kot tudi delo evropske poslanke. Tudi, če ne delaš v tistem trenutku, si miselno vedno in ves čas vpet.”

Po mnenju poslanke je politični diskurz v Sloveniji ta hip na najnižji točki. Kultura dialoga v Evropskem parlamentu je boljša, a tudi tam obstajajo nekatere poslanke in poslanci, ki so zelo skrajni, manipulativni in nevarno populistični. So pa precej bolj potisnjeni na obrobje.

“S poslankami in poslanci iz skrajnih političnih skupin z grozljivimi stališči v Evropskem parlamentu sploh nihče ne sodeluje, tam je jasno, kdo je v redu in kdo ni, medtem ko je v državnem zboru to žal precej bolj razpuščeno. Ne predstavljam si, da bi predsednica Evropskega parlamenta ali predsednik Sveta komuniciral na način, kot to pri nas počnejo najvišji politiki.”

Povedala je, da se njenim kolegom v Bruslju zdi nepredstavljivo, da se kaj takega lahko dogaja v Sloveniji.

Ob tem je izpostavila tudi izrazito sovražno komunikacijo na družbenih omrežjih, kjer je tudi sama deležna očitkov na račun videza, porekla in v zadnjem času celo na račun materinstva ter sočasne kariere. “Prepričana sem, da bi bilo tega manj, če bi bila moški. Z moškimi kolegi, ki so tudi očetje majhnim otrokom, se nihče ne ukvarja v tem kontekstu,” je dodala. Kritizirana je tudi na račun svoje mladosti in domnevne neizkušenosti. A del politike je tudi zato, ker je prav, da o prihodnosti mladih odločajo ljudje, ki niso obremenjeni s preteklostjo, aferami, skrajnimi stališči ali pa so že v poznih letih življenja. “Tudi v EU politikah so mladi vse pomembnejši. Borba za mlade je zelo jasno izpostavljena z vidika okoljskih tematik in zaposlovanja,” je povedala in pristavila, da bi politika morala biti del vzgoje doma in v šoli, zato se vedno z veseljem in zadovoljstvom odzove na povabila srečanj z mladimi. Ob tem jim je zaželela, da bi izkoristili vse programe, ki so jim v sklopu projektov EU na voljo, še posebej Erasmus izmenjave. Pomembno se ji zdi, da pri sebi negujejo radovednost in uvidevnost: “To je ključno, uvidevnosti je premalo v politiki in tudi na splošno. Uvideven bolj vidiš in čutiš druge ljudi in kaj je dobro in kaj ni.”

Velik del  pogovora je bil namenjen aktualnemu dogajanju doma in v Evropi. Joveva je pojasnila, da so volitve v Franciji in Sloveniji pokazale, da si ljudje ne želijo skrajnih politik in razdvojevanja. Znova je opozorila tudi na pomembnost uveljavljanja volilne pravice, saj si le tako lahko upravičeno kritičen do  izvoljenih predstavnikov ljudstva.  Nezadovoljna je tudi s potekom kampanje ter političnimi sporočili, ki so bila med kampanjo namenjena mladim: “Mislim, da ni bilo dovolj fokusa na mladih, razen ponavljanja nekaj ključnih floskul, ki jih vedno znova poslušamo. Konkretnega je bilo premalo.”

Vojna v srcu Evrope jo skrbi: “Zelo težko to komentiram drugače kot z obsojanjem – kar se dogaja, je grozljivo, pa tudi zelo zelo nevarno. Vsi upamo, da se bo situacija kmalu umirila, a moramo biti realni – ni videti, da bo tako. V Evropskem parlamentu delamo vse, da ljudem situacijo vsaj olajšamo, če je že rešiti ne moremo.” Vojna prinaša tudi nov val beguncev, pri čemer je poudarila, da je treba enako pomagati vsem beguncem in ljudem, ki bežijo z nevarnih področij. Kritična je bila do Poljske in Madžarske, ki v Svetu EU že več let med drugim blokirata sprejetje zakonodajnega svežnja, ki ureja migrantsko politiko EU.

“Se mi pa zdi malo ironično, da sta zdaj ravno Poljska in Madžarska, ki ustavljata sprejem migracijske zakonodaje, deležni največjega bremena beguncev iz Ukrajine.”

Ena izmed najpomembnejših evropskih vrednot je prav multikulturnost, saj se moto EU glasi ‘Združeni v različnosti’. Poslanka, ki izhaja iz večkulturne družine, vidi to kot svojo prednost. “Vedno sem govorila, da sem ponosna na svoje poreklo in tudi na svojo domovino, ki pa je Slovenija. Tu sem rojena, oče je Bolgar in mama Makedonka. To se prezrcali tudi na vse ostalo – če vse življenje živiš z ljudmi različnih ver, porekel in konec koncev političnih prepričanj, se to zrcali ne samo osebnostno, ampak tudi strokovno v poklicu, kjer delaš – sploh v mojem primeru.” je zaključila.