Famozna fotografija takrat še novinarke Irene Joveve. S pručko pred sedežem SDS. Noro! Groza, sramota, čigave interese zastopa, je s pručko prišla do položaja … in podobne neumnosti, ki sem jih lahko brala o sebi. Pa ne takrat, ko je nastala fotografija – na dan parlamentarnih volitev 2018 – takrat ta uboga pručka nikogar ni motila. Razen mene, ker ni bilo najbolj enostavno stati na njej.
Motiti jih je začelo pozneje, ko sem bila izvoljena za evropsko poslanko. Ker so pač nekaj morali najti, pa so privlekli to. Češ, haha, kako zelo smešno je to, da Irena Joveva stoji na pručki.
Prav, pa naj bo smešno. Nimam težav s tem. Imam jih pa s tem, da se norčujejo tudi iz precej bolj resnih stvari.
Govorim o tem, da dolgoletni, legendarni voditelj Studia City Marcel Štefančič odhaja. Ker so se tako odločili vodilni. Sploh ne bom napisala, kdo prihaja namesto njega, ker … ker bom citirala Marcela: “To, kar se dogaja, je cona somraka. Jaz si ne znam predstavljati, v kakšnih glavah zrastejo takšne ideje.”
… in dodala, da jaz pa vem, v kakšnih glavah zrastejo takšne ideje. V pokvarjenih, brezvestnih, sprevrženih, podlih glavah enoumja, propagande, diskreditacije ter želje po opustošenju vsega in vseh, ki si drznejo kritično ovrednotiti njih oziroma dogajanje v zvezi z njimi.
Govorim o tem, da je danes svetovni dan svobode medijev. In o tem, da je na indeksu medijske svobode Slovenija zdrsnila za 18 mest, na 54. mesto. Najslabše v naši zgodovini. In o tem, da se je prav na današnji dan – kako ironično – spet “izkazal” model, ki nam ga ponuja aktualna vlada. Ki sicer na srečo odhaja, toda nastavljenih somišljenikov ima na žalost še marsikje dovolj za to, da še vedno lahko dela škodo.
Da v zadnjih izdihljajih vse to še vedno lahko zapakira v “skrb” za “pluralnost medijev” in v izmišljotine, da so kritični mediji oziroma novinarji/novinarke povezani s komunističnimi silami ali kakšnimi drugimi duhovi preteklosti. Da je to politična bitka, desna napram levi, leva napram desni.
Ne, ni. Zelo preprosto je. To ni nič drugega kot model avtoritarne, strankarske, iliberalne ugrabitve države in popolne podreditve medijskega prostora. Gre za poskus uničenja RTV in kritičnega poročanja.
Če pade svoboda medijev, pade demokracija. Žal mi je, da moram na današnji dan pisati o tem. In srčno upam, da bom na današnji dan čez eno leto vendarle lahko pisala o boljših časih za novinarstvo v Sloveniji. Ne le zaradi menjave oblasti, pač pa tudi zato, ker iskreno računam na evropsko zakonodajo. Na prihajajoči Akt o svobodi medijev, s pomočjo katerega v EU ob takšnih dogajanjih ne bomo več samo “zelo zaskrbljeni”, ampak bomo imeli v rokah močnejše orodje za boj proti oblastnim strukturam, ki mislijo, da lahko počnejo vse, kar se jim zahoče. Ne morejo. Ne bodo. Nikoli več!
– Irena
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!