“Pejte vol’t! Je**** več nas je!”

V popolnosti si podrediš medije. Pravosodje. Tožilstvo. Vse podsisteme države. Hkrati si zgradiš močen aparat, podkrepljen z državnim in/ali evropskim denarjem. Denarjem davkoplačevalk in davkoplačevalcev, torej, ki se prek projektov steka k tvojim prijateljem, da lahko svojemu očetu gradiš palačo nedaleč stran od glavnega mesta države, ki jo vodiš, “presežke” denarja pa mimogrede usmerjaš še v “medije” svojega političnega zaveznika v sosednji državi.

Ker so ti “mediji” nujni za trenutno vlado v tej sosednji državi. Za širjenje sovraštva, dezinformacij, za manipulacije, laži, diskreditacije nasprotnikov in ohranjanje paralelne realnosti za informacijski mehurček, v katerem se bodri “desnica”.

Avtoritarna režima v državah, ki sem ju opisala v prvem odstavku, si bosta – po zmagi na volitvah 3. oziroma 4. aprila – v prihodnjih letih zelo verjetno samo še utrdila oblast. Očitno za večno. Opozicija nikoli ni imela niti možnosti. In to bi res morala biti budnica za nas v Sloveniji (zgoraj opisani kot sosednji državi). Iz takšnega stanja se je namreč skoraj nemogoče pobrati. Ko demokracije ni več in ostane le še koruptivna klika pod vodstvom ene stranke. Partije. Ko se pretvarjajo, da je to ena izmed vizij prihodnosti Evrope, pa bolj spominja na avtoritarne režime na vzhodu.

Vsako dodatno leto, ma kaj leto, vsak dodaten mesec z Janezom Janšo na oblasti bi lahko pomenil podobno za Slovenijo. Volitve 24. aprila bodo res zgodovinske in morda najpomembnejše doslej. Izbire je dovolj in nasprotno od prikaza “desnice” je pluralizem na “levici”. Nalašč sem dala v narekovaje, ker je to dosežek Janše. Da se delimo na leve in desne. Vse, kar ni SDS ali njihov satelit, je levo. Preprosta binarnost jim ustreza, saj morajo ustvarjati neke sovražnike, podobno kot je treba “uravnotežiti medije”, ker “uravnoteženi mediji”, kot so recimo na Madžarskem, poskrbijo, da zmaga prava Stranka. Ampak … a veste, kaj je pri vsem tem žalostno? To, da so Orban, Vučić in Janša v svojih državah uničili desnico. Ves ta čas in z vsem tem denarjem niso bili zmožni ustvariti neke evropske desne stranke, pač pa res klavrn populizem s podporniki, ki mislijo, da so popili vso pamet tega sveta, imeli bi svoj javni medij, svoje paralelne univerze. Res je tako slabo, da izpade komično, toda hkrati žalostno. Žalostno je to, da jih določen odstotek ljudi voli ne glede na to, koliko dolgoročne škode naredijo, čeprav jih je v resnici – če (malo scenzurirano) parafraziram Marcela – je**** malo in točno vemo, kdo so.

To, kar spremljamo pri podrejanju medijev, pravosodju, pri agencijah, kulturnih institucijah, kaznovanju civilne družbe … to so poskusi, korak za korakom, utišanja kritičnih glasov in delovanja pregona korupcije, v temelju pa poskusi z nastavljanjem spolitiziranega vodstva, krčenjem proračunov, diskreditacijami in prizadevanji vsem ostalim ljudem v teh sektorjih odvzeti voljo do dela, da bi se podredili ali odšli stran.

V Evropskem parlamentu je ta politika, ta “ideologija” odrinjena na rob. SDS kljub članstvu v Evropski ljudski stranki (EPP) spada na skrajni rob populistične desnice v EU, pri nas pa je to žal mainstream in ne uničuje samo institucij, ampak tudi splošno klimo in javno debato. Določeni politiki – točno vemo, kdo so! – pa so vse to omogočili in še vedno omogočajo. Zaradi svojih interesov.

Ironično je, da ravno grajenje na zgodovinskem resentimentu nekega antikomunizma (“samo levih ne!”) desnico vodi v avtoritaren enopartijski sistem, podrejen Vodji s stalinističnimi metodami, ki jih (pri nas) v socializmu niso nikoli imeli. Vem, čeprav sem se rodila leta 1989.

Demokratična stran mora po volitvah dokazati, da zna bolje poskrbeti za ljudi, čeprav je aktualna vlada dodobra razrušila podsisteme in pustila državno blagajno prazno. To je bil seveda plan. Desnica pa medtem nujno potrebuje prenovo, saj takšna “pomlad” pomeni zimo, kjer so na toplem zgolj tisti, ki so blizu kaminu gorečih forintov.

Nisem dolgo v politiki, ampak če kaj vem, pa vem to, da bo šlo tokrat za sámo demokratično ureditev Slovenije.

Pejte vol’t! Je**** več nas je!

– Irena