Pisno vprašanje Evropski komisiji
9.4.2022
Vojna v Ukrajini povzroča humanitarno krizo brez primere. V EU se je zateklo več kot štiri milijone ukrajinskih beguncev in od teh je milijon mladoletnikov, ki so bili prisiljeni prekiniti šolanje in usposabljanje. To bo resno vplivalo na okrevanje Ukrajine v času po vojni.
EU se je na izbruh konflikta odzvala odločno z vojaško podporo in humanitarno pomočjo ter finančnimi sankcijami, ni pa poskrbela za usklajen pristop, s katerim bi ukrajinskim beguncem zagotovila nadaljevanje šolanja in študija. Državam članicam je bilo tako prepuščeno, da same brez ustrezne politične in finančne podpore organizirajo pobude za izobraževanje in usposabljanje.
Zato Komisijo sprašujemo naslednje:
1. Katere ukrepe namerava sprejeti, da bi vsem ukrajinskim šolarjem in študentom, ki so begunci v EU, zagotovila pravico, da nadaljujejo z izobraževanjem in študijem?
2. Ali razmišlja o možnosti uvedbe izrednega programa Erasmus4Ukraine za študente, s katerim bi jim omogočili brezplačen vpis na univerzo v tekočem akademskem letu ter bi bil podlaga za izjemo od zahteve, da je med zadevnima univerzama sklenjen učni dogovor ter da se priznavajo kvalifikacije in kreditne točke, pridobljene na univerzah v državah članicah?
3. Ali namerava navedene dejavnosti financirati s sredstvi za mobilnost mladih iz programa Erasmus+, ki niso bila porabljena med pandemijo?
Pisni odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije
28.6.2022
Svet se je na rusko invazijo na Ukrajino odzval z direktivo o začasni zaščiti, ki ljudem, ki bežijo pred vojno, zagotavlja pravico do dostopa do državnega izobraževalnega sistema za osebe, mlajše od 18 let.
Države članice so še vedno v celoti odgovorne za vsebino in organizacijo svojih izobraževalnih sistemov, Komisija pa ima podporno vlogo[1].
Komisija je v okviru te podporne vloge nemudoma ukrepala v podporo učencem, dijakom, študentom in učiteljem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, za kar je izkoristila vgrajeno prožnost programa Erasmus+. Visokošolske ustanove v EU, ki sodelujejo v programu Erasmus+, lahko študentom, ki so pobegnili iz Ukrajine, ponudijo dolgoročno in kratkoročno študijsko mobilnost ter pripravništvo[2]. Komisija je prav tako opustila zahtevo glede podpisanega učnega dogovora, hkrati pa je zagotovila popoln in brezplačen dostop do nove platforme Erasmus+ za spletno jezikovno podporo.
Izobraževalne ustanove, ki sodelujejo pri projektih sodelovanja v okviru programa Erasmus+, lahko po novem s prožno uporabo sredstev hitro sprejmejo učence, razseljene iz Ukrajine. Ukrajinski učitelji in mentorji lahko prejmejo finančno podporo za lažje vključevanje, prav tako pa je mogoče usposobljen kader začasno napotiti na območja, ki gostijo begunce.
Komisija je poleg tega pozvala nacionalne agencije programa Erasmus+, naj odprejo neobvezne kroge prijav za organizacije, ki želijo voditi pobude, povezane z učinki vojne. Podpora se zagotavlja tudi prek evropskih platform[3] in z združevanjem razpoložljivega strokovnega znanja ter zagotavljanjem političnih smernic prek obstoječih orodij v okviru evropskega izobraževalnega prostora, hkrati pa se pripravljajo ukrepi v podporo hitremu priznavanju kvalifikacij in študijskih obdobij.
[1] V skladu s členom 165 Pogodbe o delovanju EU.
[2] Sredstva, ki zaradi pandemije še niso bila porabljena, se lahko uporabijo v ta namen.
[3] Med drugim prek platform School Education Gateway in eTwinning.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!