“Primorska ima edinstveno priložnost za načrtovanje prihodnosti”

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) se je za Primorske novice pogovarjala o aktualnih razmerah doma in v Evropi ter razvojnih priložnostih Načrta za okrevanje in odpornost.

> Za vami je prva polovica mandata v Evropskem parlamentu. V veliki meri ga je zaznamovala pandemija. Kako ocenjujete sprejete zakonodajne rešitve?

Ponosna sem na delo, ki smo ga opravili v naši ekipi in skupini Renew Europe. Sama sem bila – kot poročevalka v imenu svoje skupine – aktivna pri več kot ducat poročilih.

Sprejeli smo Akt o digitalnih storitvah, strategijo Od vil do vilic, resolucijo o pravicah skupnosti LGBTIQ po vsej Uniji, potrdili poročilo, s katerim bi zajezili zlonamerne sodne postopke (t. i. SLAPP tožbe) zoper denimo novinarje. Podprli smo poročilo o vlogi mladih v Evropi, namenili več sredstev za solidarnostne enote in Erasmus, pripravili zakonodajni Akt o medijski svobodi, nenazadnje pa smo decembra glasovali o resoluciji o Sloveniji, s katero smo izpostavili sistematične kršitve vladavine prava, ki se dogajajo pod trenutno oblastjo.

Vsekakor bi kot dosežek mandata izpostavila sprejem Načrta za okrevanje in odpornost. Priložnosti je res veliko, na državah članicah in posameznih regijah pa je, da se modro odločijo, kam usmeriti evropski denar.

> Pri tem se seveda razvoj regij zelo razlikuje. Južna Primorska je usmerjena v turizem, tudi kmetijstvo, severna Primorska razvija še druge gospodarske panoge.

Poglejmo tako: dobili smo edinstveno priložnost za načrtovanje prihodnosti in naslednja leta bodo ključna za začrtanje smeri razvoja Primorske. Večjo kakovost življenja bo prinesel samo uravnotežen gospodarski in okoljski razvoj, ob tem pa ne smemo pozabiti na negovanje družbenih vrednot, za katere se zdi, da so v času aktualne vlade že povsem izginile. Govorim o spoštovanju, strpnosti, enakopravnosti, demokratičnosti. Prepoznati bo treba medregionalne priložnosti, se povezovati, sodelovati in tudi v gospodarskih panogah razmišljati zeleno. Verjamem, da bodo na Primorskem pomembno vlogo odigrali pametno zasnovani prostorski načrti.

> Evropa se usmerja v zeleni prehod, krožno gospodarstvo, manjšanje energetske odvisnosti in postopno popolno opustitev fosilnih goriv, hkrati pa se na terenu soočamo z realnostjo, kot je na primer ekološka situacija v Anhovem.

Dejstvo je, da se leta nismo ozirali na okoljske posledice masovne proizvodnje. A v zadnjih nekaj letih se je fokus preusmeril iz kapitala na varovanje naravnih danosti, pri čemer pomembno vlogo igra sprejet Zeleni dogovor. Na ravni EU smo sprejeli številna zakonodajna poročila, ki so usmerjena v finančno pomoč podjetjem pri njihovi preobrazbi v zelena podjetja, obenem smo vzpostavili mehanizme finančnih odgovornosti, ki jih bodo nosili veliki onesnaževalci. Vzpostavili smo tudi Akcijski načrt EU proti onesnaževanju zraka, vode in tal, katerega glavni cilj je reševanje ravno takšnih primerov, kot je ekološka situacija v Anhovem.

> Omenili ste že kmetijstvo. EU daje veliko težo prehranski samooskrbi, strategijam lokalne pridelave …

Če kdaj, nas zadnji dve leti nenehno opozarjata na pomembnost prehranske samooskrbe. Strategija od Vil do vilic je namenjena krepitvi lokalne pridelave zdrave hrane in večje prehranske neodvisnosti, pomembna pa je tudi ohranitev kmetijskih površin in kmetijstva kot takega. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je tudi kulinarika pomemben del turistične ponudbe. Na Primorskem se lahko pohvalite z izjemnimi kuharskimi mojstricami in mojstri, vrhunskimi oljkarji, vinarji, ribogojci … Nam so morda samoumevni, a v resnici gre za paradne konje slovenskega turizma.

> Turizem po pandemiji počasi okreva, se pa sooča s številnimi izzivi, od pomanjkanja kadra, do sage glede lastništva Sava hotelov, nenazadnje ne vemo, kako bo na sezono vplival manjko ruskih turistov.

Za pomoč turizmu pri okrevanju smo sprejeli številne iniciative, ki omogočajo tako finančno podporo kot usmeritve pri razvoju strategij. Ob zagotavljanju stabilnih političnih razmer bo turizem nedvomno okreval, saj se bo ohranila cenovna dostopnost potovanj, medtem ko vse večji interes posameznikov po odkrivanju novih krajev ni usahnil. Na slovenski turizem bo vojna v Ukrajini vsekakor vplivala, saj je Slovenija imela precej visoko število ruskih in ukrajinskih turistov. Putinova invazija in agresija, ki jo izvaja v Ukrajini, je nedopustna in neupravičena, posledice pa bomo na številnih področjih čutili po vsem svetu. Žal.

Marjan Šarec: “Projekt vodovoda je v nacionalnem interesu”
Ko smo z ekipo lani oktobra obiskali Primorsko, smo z vsemi sogovorniki – tako županom občine Koper Alešem Bržanom kot vodstvom Rižanskega vodovoda, največ pozornosti namenili preskrbi z vodo. Na problematiko ves čas opozarjajo tudi naše kandidatke in kandidati na listi stranke LMŠ za prihajajoče državnozborske volitve. Zavedamo se, da gre za enega redkih vodovodov, ki nima zanesljivega vodnega vira, negotovo stanje pa se najbolj občuti v poletnih mesecih, ko je vodostaj manjši, poraba pa zaradi turizma višja. Zato mora biti v nacionalnem interesu, da se projekt, ki je v pripravi, čim prej začne izvajati.

Kajti nepredstavljivo je, da se v 21. stoletju, v državi, ki ima ogromne zaloge pitne vode, pogovarjamo o preskrbi s pitno vodo. Hkrati je treba pospešiti decentralizacijo Slovenije, kar je nujen korak za enakomeren razvoj države.

Tudi zato se v LMŠ zavzemamo za ustanovitev pokrajin. Teh mora biti malo, kajti pokrajine bodo močne, če bodo čim bolj enako velike, sorazmerne tudi z regijami sosednjih držav. V LMŠ smo dokazali, da znamo delati v dobro ljudi in države. In tako bo tudi v prihodnje – po volitvah 24. aprila, ko bomo skupaj odločali o naši prihodnosti.

Intervju si lahko preberete tudi v Primorskih novicah, s klikom TUKAJ.