“Mladi želijo živeti, ne le preživeti”

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) je za časopis Savinjske novice spregovorila o zakonodajnih politikah, ki jih soustvarja, in ki bodo v prihodnosti pomembno vplivale tudi na razvoj Zgornje Savinjske doline.

Pandemija je pospešila nekatere politične in zakonodajne odločitve EU, še posebej glede zelenih in trajnostnih politik. Tudi v Zgornji Savinjski dolini se spopadamo z ujmami, podnebne spremembe stanje le še poslabšujejo.

Podnebne spremembe žal stanje poslabšujejo povsod. V tem mandatu smo storili veliko že pred pandemijo, Zeleni dogovor je bil sprejet decembra 2019, nedvomno pa je pandemija določene zadeve pospešila. Pandemijo rešujemo s cepivom, toda cepiva proti podnebnim spremembam žal ni. Zato je pomembno sprejeti zakonodajo, ki bo usmerjena k preprečevanju neželenih naravnih katastrof in imela hkrati vpeljane mehanizme soočanja z njimi, ko se zgodijo. Začetni točki bosta znižanje zavarovalnih premij in naložbe v rešitve. EU ima za naravne nesreče že vpeljane mehanizme pomoči, vključili pa smo še vzpostavitev dodatnih finančnih mehanizmov za različne preventivne projekte, osredotočene na zmanjševanje poplavne ogroženosti, boj proti suši, požarom in plazovom.

Vse več se govori tudi o boljšem izkoriščanju lesa, ki je tako obnovljivi vir energije kot tudi ekološki material za vsestransko uporabo.

Gozdovi predstavljajo pomemben vidik boja proti podnebnim spremembam, zato želimo v EU ustvariti enoten način upravljanja z njimi, a se videnja o načinu njihovega varovanja v državah članicah precej razlikujejo. Novembra lani vendarle potrjena Evropska strategija za gozdove bo podpirala socialno-ekonomske funkcije gozdov za uspešna podeželska območja in spodbujanje bio-gospodarstva ob sočasnem zagotavljanju njihove zaščite in obnovitve. Les je bil nekoč glavni material za gradnjo, gretje in oblikovanje pohištva, zdaj je spet surovina prihodnosti. Moramo razmisliti o smeri ponovne vzpostavitve lesno-predelovalne industrije, ki bi poleg gospodarske rasti prinesla številna nova delovna mesta.

EU kmetijstvu namenja izdatna sredstva, spodbujata se samooskrba in lokalna pridelava, v Parlamentu ste pred kratkim obravnavali strategijo Od vil do vilic …

Drži. Cilj strategije je pospešiti trajnostno preobrazbo prehranskih sistemov ob sočasnem zagotavljanju poštenega ekonomskega donosa za kmete na tak način, da bomo pri proizvodnji pridelkov dosegali zastavljene cilje tako Zelenega dogovora kot strategije o biotski raznovrstnosti. V ospredje so postavljeni ljudje. Dejstvo je, da se danes – tudi zaradi pandemije – bolj zavedamo pomena lokalne proizvodnje kakovostne, ekološko pridelane zdrave hrane. Kmetje pa so, in vedno bodo, temelj naših prehranskih sistemov, zato me veseli, da se jim ponovno posveča pozornost, ki si jo zaslužijo.

Pred pandemijo se je Slovenija vse bolj uveljavljala kot turistična destinacija, računamo, da se bodo turisti počasi vrnili tudi k nam.

Absolutno. Vsi pogrešamo potovanja, ampak za bisere nam res ni treba daleč, še najmanj iz države. Neokrnjena narava, naravne in kulturne znamenitosti, kulinarika … Vse to privablja turiste v Slovenijo, tudi k vam. Logarska dolina, Matkov in Robanov kot, Krajinski park Golte …

Ampak kljub temu ne smemo pozabiti na infrastrukturo. Turizem in gospodarstvo ne bosta zacvetela, če pot do nas traja celo večnost.

Seveda, infrastruktura je osnova, tako z vidika turizma in industrije kot konec koncev dostopnosti in okolja. Možnosti za črpanje evropskih sredstev je tu precej, le lotiti se je treba in imeti vizijo. Pravzaprav je zelo enostavno: brez ustrezne infrastukture se bodo selila ne le podjetja (in posledično delovna mesta), ampak tudi ljudje sami. Mladim je treba nekaj ponuditi, če želimo, da ostanejo tukaj. Predvsem vladajoča politika bi se namesto podcenjevanja vseh po vrsti morala zavedati, da mladi želijo živeti, ne le preživeti, in da se znajo postaviti zase. V teh časih še toliko bolj, kar pa bodo zagotovo – v to sem prepričana – pokazali na aprilskih volitvah.

Marjan Šarec: Kmetijstvu namenjamo velik poudarek

Prebivalke in prebivalci Zgornje Savinjske doline ste lahko ponosni na vašo najstarejšo gospodarsko panogo – kmetijstvo. V LMŠ smo v našem programu »Normalizacija. Rešitve. Razvoj.« področju kmetijstva namenili velik poudarek. Zavzemamo se za pomoč mladim prevzemnikom kmetij, pomoč mladim pri najemu in obnovi propadajoče kmetije, za državno pomoč pri zagotavljanju prihodnosti kmetij, katerih dediči ne želijo nadaljevati kmetijstva, blizu nam je tudi ideja sodelovanja med generacijami oziroma »medgeneracijska kooperativa«.

Bistvo ideje je zagotoviti delovna mesta za mlade in poskrbeti za varnejšo starost oseb, ki so ostale same na kmetiji in kljub starosti vztrajajo.

Sodelovanje med generacijami bi omogočilo ohranjanje in razvoj kmetijstva v prihodnje. To je povezano tudi s trajnostnim razvojem turizma, ki bo temeljil na naravnih, zgodovinskih in kulturnih danostih s poudarkom na vrhunski kulinariki, programih dobrega počutja in negovanja zdravega življenjskega sloga. Pri tem bo država na glavnih trgih morala pomagati z aktivno promocijo in zagotovitvijo različnih spodbud in ukrepov za razvoj teh dveh dejavnosti ter izgradnjo boljših cestnih povezav, da boste, kot sem prepričan, lahko še naprej vzor mnogim drugim slovenskim regijam.

Besedilo si lahko preberete tudi v časopisu Savinjske novice, na povezavi TUKAJ.