“Potrebujemo povečane investicije v obnovljive vire energije”

Nadaljujemo s serijo intervjujev v lokalnih medijih o aktualnih temah, tokrat za časopis iz Posavja.

Irena Joveva (foto: Matjaž Kosmač)

Pandemija je pokazala, kako pomemben je močan in dober sistem javnega zdravstva.

Res je. Sprva smo bili sicer soočeni z nekaterimi obstoječimi pomanjkljivostmi javnega zdravstva, a kaj kmalu je bilo jasno, da je le javno zdravstvo tisto, ki lahko omogoči nemoteno usklajevanje in sodelovanje mednarodnih zdravstvenih institucij, kar je pri reševanju kriz ključnega pomena. Ravno zato je bistvena vzpostavitev Evropske zdravstvene unije, ki bo skrbela za zadosten finančni vložek v sisteme javnega zdravstva držav članic, medsebojno usklajevanje, vzdrževanje visokih standardov zdravstvene oskrbe in nenazadnje, izboljšala bo odpornost javnih zdravstvenih sistemov. Za zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe vseh evropskih državljanov potrebujemo veliko mrežo javnih institucij, zato me veseli, da smo prerasli težnje po centralizaciji zdravstva in povečali finančni vnos v javno decentralizirano zdravstvo.

Vsekakor pa je treba zdravstvu zagotoviti tudi ustrezen kader. S to težavo se ne sooča le Slovenija, kajne?

Žal se vsa EU sooča s pomanjkanjem ustreznega kadra v zdravstveni oskrbi. Dejstvo je, da so to fizično in psihično naporni poklici, ki zahtevajo veliko znanja, specifičnih veščin in neprestanega izpopolnjevanja, na žalost pa jih je večina premalo plačanih. Finančna kompenzacija za opravljen poklic je izjemno pomembna, saj ima velik vpliv na mlade, ki so še v procesu izbire poklica. Pri tem pa je treba poudariti, da ni dovolj samo višanje plač že tako najbolje plačanim – v tem primeru zdravnikom. To je namreč treba urediti sistematično, za ves sektor. Pozabiti ne smemo niti na izredno relevanten kader, ki je zaposlen v domovih za starejše, saj so tudi oni del sistema zdravstvene oskrbe. Na ravni EU imamo vpeljane mehanizme spodbujanja mladih k izbiri takšnih poklicev, a največ in najhitreje lahko to stori država sama.

V Posavju so se nekatera energetsko intenzivna podjetja že pred aktualno vojno v Ukrajini soočala z vse višjimi cenami energije. Bo aktualna kriza zadnji žebelj v krsti teh podjetij, ali pa točka preloma za dokončen energetski zeleni prehod?

Aktualna kriza, po ruski invaziji na Ukrajino, bo oziroma je že velik udarec za podjetja, ki imajo vedno višje stroške za energijo. Cena plina je bila že pred rusko agresijo na zgodovinsko visoki ravni, zdaj se je še povišala. Najvišja cena energenta za proizvodnjo elektrike po EU zakonodaji, trenutno torej cena plina, hkrati določa višino cene elektrike. Ni pa potrebe, da bi bila aktualna situacija zadnji žebelj v krsti teh podjetij. Na EU ravni se prilagaja pravila za državne pomoči in tu bi na pomoč nujno morala priskočiti država, da podjetja lažje prestanejo ta dvig stroškov. Druga stvar je, da bi lahko reformirali trg cene električne energije, da ta ne bi bila določena glede na trenutno ceno plina. To so kratkoročni ukrepi, dolgoročno pa je seveda potreben pospešen zeleni prehod in povečane investicije v obnovljive vire energije, saj ne samo, da je to nujno z vidika okoljske vzdržnosti, temveč tudi energetske samozadostnosti Slovenije in EU.

Marjan Šarec: »Najpomembnejši bosta energetska neodvisnost in samooskrba«

Marjan Šarec (foto: Matjaž Kosmač)

Pred nami so najpomembnejše volitve v samostojni Sloveniji. Odločali bomo, v kakšni državi želimo živeti, zato je visoka volilna udeležba še kako pomembna. Še do nedavnega smo mislili, da bodo glavna predvolilna vprašanja, ki nas bodo najbolj zaposlovala, vprašanja javnega šolstva, kakovostnega in vsem dostopnega javnega zdravstva, višje plače za vse in dostopna stanovanja, pa nam je vojna v Ukrajini naplavila še nova vprašanja, kot sta energetska neodvisnost in samooskrba, ki sta neprecenljivega pomena za vsako državo. Za Posavje si iskreno želim, da bi še naprej razvijali splošno bolnico Brežice. Čas je pokazal, da so bile ideje nekaterih politikov, ki so pred 20 leti v imenu ekonomske racionalizacije zagovarjali centralizacijo bolnišničnega zdravstva in ukinjanje manjših bolnišnic, med njimi tudi brežiške, popolnoma zgrešene. Tudi obdobje epidemije Covid-19 potrjuje, da je decentraliziran sistem javnega zdravstva veliko bolj prilagodljiv in odporen in tudi v tej zgodbi je SB Brežice odigrala zelo pomembno vlogo. Želim si, da bi tako dobro delo – z dodatno vzpostavitvijo ustreznih bivanjskih razmer za akutne bolnike, povečanjem kapacitet negovalne bolnišnice s 30 na 50 postelj, nakupom magnetne resonance itd. – še nadaljevali. Naj spomnim še na en izziv, ki je pred nami – nedostopnost oskrbe v domovih za ostarele, ko so nekateri starejši občani primorani poiskati rešitev za preživetje zadnjih let svojega življenja prek meje v sosednji državi, nam ne more biti v ponos. Z vsem tem se bomo morali spoprijeti. Iskreno in realno, brez populističnih in všečnih obljub, brez praznih in visoko letečih besed. Takšen je naš način dela in tako bo tudi po volitvah, 24. aprila, ko bomo odločali o naši skupni prihodnosti.