“Zeleni in digitalni prehod zahtevata izobraževanje, raziskave in inovacije prihodnosti”

Evropska poslanka Irena Joveva je bila tudi letos gostiteljica sprejema mednarodne organizacije European Pharmaceutical Students’ Association (EPSA) v Evropskem parlamentu, ki je potekal v torek, 15. marca 2022. Srečanje je bilo tokrat osredotočeno na veščine in izobraževanje za preobrazbo zdravstvene vzgoje. Govorili so o posledicah Covida na mlade ter o potrebi po izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev glede na spreminjajoče se razmere, še posebej v kontekstu vse večje antimikrobne odpornosti, velike pojavnosti raka in vse večje potrebe po razvoju cepiv, obvladovanju bolezni in z njimi povezanih raziskav in inovacij. 

Poslanka je v otvoritvenem nagovoru dvanajstega srečanja EPSA uvodoma poudarila težo posledic, ki jih je pandemija pustila predvsem na mladih: “Zaradi policijskih ur in zaprtja je pandemija močno prizadela mlade na različnih področjih, kot so zaposlovanje, socialno-ekonomski vidik, ustrezna izobrazba in duševno zdravje. Pri slednjem so številne študije, opravljene v EU, opazile močno povečanje stopnje depresije, tesnobe in osamljenosti. Težave z duševnim zdravjem in socialna izključenost, s katerima se danes vse bolj spopadajo mlade generacije, lahko močno in dolgotrajno vplivata na njihova življenja.”

Evropsko leto mladih bo prineslo tudi novo evropsko strategijo za univerze, ki bo omogočila boljše možnosti za izobraževanje, pa tudi preoblikovanje le-tega, saj ne bo več osredotočena le na pridobivanje ustreznega znanja, temveč tudi na razvoj novih veščin. “Dobra okolja za izobraževanje, raziskave in inovacije omogočajo razvoj veščin na visoki ravni, ustvarjanje prodornega znanja in njegovo prevajanje v prakso. Zeleni in digitalni prehod zahtevata izobraževanje, raziskave in inovacije prihodnosti, zato je treba znotraj EU zmanjšati razlike v obvladovanju digitalnih veščin,” je povedala poslanka, ki meni, da moramo urediti tudi področje poklicnih prekvalifikacij in izpopolnjevanj, da bi zadostili novim in nastajajočim potrebam v družbi in na trgu dela.

Joveva ugotavlja, da javnega zdravja pa ne ogroža le pandemija,  pač pa tudi pomanjkanje učinkovite promocije zdravja in preprečevanja bolezni, porast nenalezljivih bolezni, porast raka in duševnih bolezni, pa tudi širjenje odpornosti na protimikrobna zdravila, pojav epidemij nalezljivih bolezni ter povečano onesnaževanje okolja. Zato je pomembno oblikovanje načrta za pridobivanje znanj, ki bo zdravstvenim delavcem omogočila multidisciplinarno, medsektorsko in mednarodno iskanje rešitev za spoprijemanje z boleznimi.

“Evropska unija mora ustvariti okolje za povezovanje veščin akademikov, zdravnikov, regulativnih organov in industrije ter spodbujati njihovo sodelovanje z zdravstvenimi službami, socialnimi službami, pacienti, oblikovalci politik in državljani, da bi spodbudili javno financiranje in zagotovili rezultate tako v klinični praksi kot v zdravstvenih sistemih.” 

Poslanka meni, da bo Evropska zdravstvena unija, katere temelji so že postavljeni, okrepila tako nadzor kot pripravljenost za obvladovanje bolezni. Evropska agencija za zdravila ter na novo ustanovljena evropska agencija za pripravljenost in odziv na nujne primere (HERA) pa bo služila tudi kot podpora raziskavam in inovacijam za razvoj novih zdravil, obravnavanje tržnih izzivov in krepitev industrijskih zmogljivosti ter spopadanje z izzivi, povezanimi z razpoložljivostjo in distribucijo zdravil. Najpomembnejša pa je krepitev znanja in veščin v vseh vidikih zdravstvenih protiukrepov v vseh državah članicah.

“Kot študenti farmacije ste izbrali poklic, ki je imel bistveno vlogo pri blažitvi pandemije covida. Brez farmacevtov ne bi bilo cepiva in zdravil, ki nam pomagajo pri premagovanju različnih bolezni. Igrate izjemno pomembno vlogo v družbi in oblikovalci politik bomo naredili vse, kar je v naši moči, da ustvarimo okolje, v katerem boste napredovali,” je zaključila.