“Svoboda medijev ni samoumevna”

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 28. februarja 2022, na povabilo zavezništva evropskih liberalnih strank ALDE sodelovala na panelu o medijski svobodi v EU. Svoj prispevek k debati je osnovala na trenutni situaciji v Ukrajini, kar je povezala z nekaterimi državami v EU, opisala pa je tudi nekatere prihajajoče zakonodajne predloge na tem področju.

Osnovna teza poslanke Joveve je bila, da je napad Rusije na Ukrajino mogoč predvsem zato, ker so javni in zasebni mediji oziroma njihova uredniška politka podaljšek vlade iz Kremlja, saj sledijo njihovim napotkom in prilagajajo svoje poročanje tako, da ustreza narativu vlade, četudi je sledenje temu narativu absurdno:

“Ruska propaganda namreč svojemu ljudstvu sporoča, da ima Rusija zgolj vojaško operacijo v Ukrajini, ker poskuša z oblasti vreči naciste, ki kratijo svobodo ukrajinskemu ljudstvu.”

Po besedah Joveve prav na tem primeru lahko vidimo, kako je svoboda medijev pomembna in nujna, predvsem pa ni samoumevna. Ob tem je dejala, da v informacijski dobi družbenih omrežij takšno prikazovanje alternativnih dejstev ne bo dolgo možno, izpostavila pa je tudi pogum vseh novinarjev in dopisnikov, ki so pripravljeni tvegati zato, da nam posredujejo vse informacije s terena.

V Rusiji vidimo te elemente v svoji skrajnosti, vendar se v blažji obliki kažejo tudi na območju nekaterih držav EU, je med drugim povedala poslanka, pri čemer je pojasnila, da meri predvsem na Poljsko in Madžarsko, ki si je – kot poskuša vlada Janeza Janše – javne medije že popolnoma podredila.

V skrajnih primerih se takšne populistične in avtoritarne tendence žal izražajo v umorih preiskovalnih novinarjev, tudi na tleh EU, in to samo zato, ker preiskujejo in poročajo o korupciji. Kot je dejala Joveva, so druge metode sicer manj agresivne, a za svobodo medijev vseeno izjemno škodljive, denimo znižanje proračunov, ustavitev financiranja, diskreditacije novinarjev, strateške tožbe, prodaja zasebnih medijev oligarhom, naklonjenim oblasti …

Nato je poslanka orisala nekatere zakonodajne predloge: “Najbolj pomemben je Akt o medijski svobodi, ki bi medijski sektor moral izločiti iz trenutnega konkurenčnega prava in mu dati posebno mesto, ki si ga zasluži. Tako bi lahko Evropska komisija blokirala sporne prevzeme nekaterih medijskih hiš, denimo poljski poskus nasilne prodaje TVN24 državni naftni družbi, ali pa koncentracijo madžarskega kapitala blizu Orbana v Sloveniji, kar je v zadnjih letih še bolj izrazito.”

Naslednji ukrep bi, tako poslanka, moral biti harmonizacija nacionalne zakonodaje na področju javnih medijev, kar bi preprečilo vpliv vladajoče politike na javne servise. Še ena pomembna zakonodaja pa je t.i. Anti-SLAPP direktiva, ki bi omogočila sodni mehanizem za predčasno razrešitev sodnih postopkov za tiste primere, ki bi jih identificirali kot strateške tožbe proti javni participaciji. Te prakse so namreč vedno bolj pogoste, gre pa zgolj in samo za poskus utišanja novinarjev, saj jih s takšnimi tožbami poskušajo izčrpati, da ne bi več poročali o korupciji ali zlorabi javnih položajev.

Vse to bi moralo – poleg implementacije direktive za avtorske pravice in direktve o avdiovizualnih medijskih storitvah – koristiti medijem v Evropi. Toda nekateri izzivi ostajajo, je opozorila Joveva, ki je svoj nagovor sklenila z besedami:

“Pomembno pa je vedeti to, na kar nas izkušnja v Rusiji ponovno opominja … da so svobodni in kritični mediji nujni za odgovornost oblasti ljudstvu, za demokracijo in navsezadnje tudi za mir.” 

Posnetek dogodka si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.