Predsednik Renew Europe: “Vedno je lažje rušiti kot graditi”

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 23. februarja 2022, gostila virtualno okroglo mizo z naslovom “Vizija za pREnovo Evropske unije”, s katero se je zaključil dvodnevni delovni obisk Stephana Sejourneja, predsednika politične skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu, evropskega poslanca ter tesnega sodelavca francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ob gostiteljih, evropskih poslancih Ireni Jovevi in Klemnu Grošlju, je na omizju sodeloval tudi Marjan Šarec, predsednik LMŠ.

Uvodoma so vsi prisotni poudarili pomen aprilskih volitev v Sloveniji, na Madžarskem in tudi v Franciji: »To so ključni trenutki za Evropo, kajti nacionalne volitve so tudi evropske volitve, česar se moramo zavedati tako mi kot volivci. Francoske volitve so sicer nekoliko drugačne, ker skušamo znova izvoliti istega predsednika, vi pa želite najti alternativo obstoječi vladi. Vseeno pa vidim podobnosti predvsem glede tega, kakšne družbe si želimo, odprte ali zaprte,« je povedal Stephane Sejourne in ob tem omenil še pomen liberalizma, moči civilne družbe ter pomembnost prostega trga. Marjan Šarec meni, da volitve vsake posamezne države članice vplivajo na stabilnost cele Evropske unije: »Če je v tej zvezi en člen problematičen, vpliva na vse. Ta hip je med tremi problematičnimi državami tudi Slovenija, zato so volitve tako zelo pomembne.« Dodal je, da bo 24. aprila pravzaprav potekal referendum o tem, v kakšni državi si želimo v bodoče živeti. Meni, da je pomembno, da ljudje svojo volilno pravico izkoristijo, saj šteje vsak glas. Tudi Ireni Jovevi se zdijo za prihodnost ključne evropske vrednote, katere trdno zagovarja tudi Renew Europe:

»Naša politična skupina je zelo heterogena. Marsikdaj imamo različne poglede, a v glavnih zadevah smo res enotni. To so naše vrednote. Naša načela. Dejstvo, da ne odstopamo od obrambe in krepitve evropskih vrednot, vladavine prava, državljanskih svoboščin, temeljnih pravic, da se borimo proti nepravičnosti in diskriminaciji, za svobodo medijev … V Evropskem parlamentu praktično vedno odigramo vlogo odločevalca.«

Sejourne je dodal še, da v Renew Europe obravnavajo prednostne naloge, ki so v srčiki politične razprave o demokraciji in obnovi gospodarstva. Po zdravstveni krizi bo namreč treba pripraviti nov model razvoja, ki bo Evropi omogočil konkurenčnost v prihodnjih petnajstih letih. Tudi ZDA in Kitajska namreč ogromno vlagata v razvoj. Ob tem pa se v Renew Europe trudijo še za ohranjanje vladavine prava, socialnih in demokratičnih vprašanj. Tudi po mnenju Šarca je skupina Renew Europe pred veliko odgovornostjo, saj EU potrebuje liberalno sredino na širšem območju, hkrati pa je izrazil zadovoljstvo nad delom ter mednarodno prepoznavnostjo evropskih poslancev Joveve in Grošlja.

Med glavnimi prioritetami Renew Europe sta tudi zelena politika in trajnostne rešitve. Sejourne je povedal, da si želijo doseči radikalno razogljičenje ter najti pravo ravnovesje med sočasnim sprejemanjem ukrepov za gospodarstvo. Klemen Grošelj vidi največji izziv v ogljični nevtralnosti do leta 2050 v vlaganju v raziskave in razvoj, kar je tudi eno od sider programa LMŠ: »Izsledke razvoja je treba prevesti v nove tehnologije, ki bodo omogočile nove ideje, nova kakovostna delovna mesta, visoke osebne dohodke , ki bodo trajnostni, pa tudi javno šolstvo, javno zdravstvo. Tukaj bo Evropski parlament odigral izredno pomembno vlogo, postavil bo skupni pravni okvir in to bo gonilo nadaljnjega razvoja in progresivne napredne politike.«

Govorci so se dotaknili še vladavine prava. Grošelj meni, da je ta temelj Evropske unije, vendar pa jo nekateri voditelji rušijo, zato morajo zakonodajalci izumljati vedno nove regulacije. Sejourne je ob tem izpostavil delovanje neodvisnih medijev in sodstva:

»Če mediji niso svobodni in če sodniki niso svobodni, a prav oni odločajo o pritožbah glede volitev, potem te volitve niso poštene.«

Po njegovem mnenju mora mehanizem vladavine prava delovati predvsem  kot odvračilni ukrep, da pred nespametnimi dejanji odvrne še nekatere voditelje evropskih držav. Grošelj je ob tem izpostavil nujo po neodvisnosti državnih in regulatornih institucij, ki preverjajo delo oblasti: »Če ni načel pravne države, potem ta ne more delovati, je pa izbira vsakega posameznega politika, kaj bo naredil.«

Joveva je omenila tudi razdeljenost političnega in civilnega prostora v Sloveniji: »Govorijo o tem, da ne smeš izključevati nikogar, medtem ko sami počnejo točno to s tistimi, ki jih kritizirajo. Govorijo o tem, da so komunisti krivi za vse na tem svetu, kaj šele v naši državi, medtem ko sami uporabljajo točno te iste metode.« Šarec je prepričan, da Slovenija ni razdeljena na dva enaka dela: »75 odstotkov ljudi razmišlja sredinsko in popolnoma v skladu z EU vrednotami. Politika jih ne zanima do te mere, da bi jih lahko sprla. Do tega lahko pride samo, če nekdo to generira.« Ob tem pa vsi menijo, da je pomembno predvsem imeti pogled, uperjen v prihodnost.

Sejourne je komentiral tudi aktualno dogajanje v Ukrajini: »Diplomacija je naredila vse, da bi se izognili dogodkom, ki bi se v prihodnjih dneh lahko zgodili v Ukrajini. Pogovori morajo teči dalje, a je treba tudi sprejeti resne sankcije, o katerih v tem trenutku na ravni EU tečejo pogovori.« Povedal je, da javno mnenje v Rusiji, kljub vladnemu nadzoru medijev, ni naklonjeno dogodkom v Ukrajini:

»Predsednik Putin je človek 20. stoletja, je nostalgičen in pogreša rusko veličino. Uporablja prijeme starih diktatur, ki pa so že propadli, na primer manipulacijo z javnim mnenjem in volitvami.«

Meni, da gre pri ukrajinski krizi za meje Evropske unije in da branimo tudi ukrajinsko ljudstvo ter njihovo možnost do suverenosti in samoodločanja. Zaskrbljenost je upravičena tudi zaradi Baltskih držav, ki mejijo na Rusijo.

Stephane Sejourne je ob koncu okrogle mize pozval: »V tem trenutku imamo dve različni viziji družbe. Želimo se izogniti zdrsu v iliberalizem ali propadu določenih držav. Ne želim dramatizirati, a gre res za referendum. Volitve imajo evropski zagon. Moramo se mobilizirati in spodbuditi mlade, ki jih danes težko premaknemo, kajti obstaja določeno relativiziranje demokracije. Rojeni smo v njej in ne vemo, kako je, če živiš brez demokracije. Moramo povedati, da je to, kar smo dosegli, posledica nacionalnih bojev, revolucij in boja za neodvisnost držav. Vse to lahko zelo hitro izgubimo – vidimo nestabilnost v Rusiji in Ukrajini in vidimo, kako se lahko družbe povsem spremenijo. Vedno je lažje rušiti kot graditi.«