Pisno vprašanje Evropski komisiji

18.2.2022

Zagotavljanje verske svobode in pravica do ohranjanja kulturne tradicije predstavljata jedro varstva pravic manjšin kot temeljne vrednote Evropske unije. V začetku letošnjega leta so bile omenjene pravice in svoboščine v Republiki Italiji omejene z zasegom oziroma zapečatenjem cerkvenih zvonov v župnijski cerkvi sv. Urha v Dolini pri Trstu, tj. na območju, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost, ki je zaščitena z meddržavnimi pogodbami med Slovenijo (prej Jugoslavijo) in Italijo ter tudi z italijanskim notranjim pravom – Zaščitnim zakonom iz leta 2001. Italijanske oblasti so zvonove zasegle na podlagi ovadbe šestih novopriseljenih vaščanov, da zvonovi v dolinski cerkvi, ki opravlja obrede ter običaje v skladu z večstoletno slovensko in krščansko tradicijo, motijo njihov počitek in delo.

Italijanska državna oblast z zasegom zvonov ni zgolj prekinila dolgoletne tradicije ter posegla v kulturo in običaje tega kraja, temveč je z nesorazmernim ukrepom ogrozila težko vzpostavljeno sožitje med ljudmi in narodi na tem področju.

V zvezi s tem Komisijo sprašujemo, ali je seznanjena s primerom zasega zvonov v cerkvi sv. Urha v Dolini pri Trstu ter na kakšen način si bo prizadevala za odpravo tega nesorazmernega posega v versko svobodo in kulturno tradicijo na območju, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji.

Pisni odgovor komisarja Didierja Reyndersa v imenu Evropske komisije

26.4.2022

Komisija nima informacij o dejstvih, ki so jih navedli spoštovani poslanci in poslanke.

Spoštovanje pravic pripadnikov manjšin je izrecno omenjeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji[1]. Verska svoboda je zaščitena s členom 10 Listine EU o temeljnih pravicah. Poleg tega člen 21 Listine izrecno prepoveduje tudi vsakršno diskriminacijo na podlagi etničnega ali socialnega porekla, jezika ali pripadnosti narodnostni manjšini. Komisija je zavezana zagotavljanju spoštovanja verske svobode v okviru svojih pristojnosti. V skladu s členom 51 Listine so njene določbe naslovljene na države članice samo, kadar izvajajo pravo Unije. V tem primeru in na podlagi informacij, ki so jih predložili spoštovani poslanci in poslanke, morajo zato italijanski organi, vključno s sodstvom, zagotoviti, da izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi s temeljnimi pravicami, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov in njihove notranje zakonodaje.

V okviru sistema Sveta Evrope je cilj Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (1995)[2], ki ju je Italija ratificirala, zagotoviti, da države podpisnice spoštujejo pravice narodnostnih manjšin. Vsakdo, ki meni, da so bile njegove pravice ali svoboščine, ki jih zagotavlja EKČP, kršene, lahko vloži pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT

[2] Zbirka pogodb Sveta Evrope (CETS) št. 157 https://rm.coe.int/168007cdac .