V politiki sem zato, ker želim biti del nujnih sprememb

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 27. januarja 2022, gostja spletnega dialoga z mladimi, ki je potekal v okviru projekta rEUral Europe. Govorili so o delu v Evropskem parlamentu, enakopravnosti žensk v politiki, angažiranosti mladih in drugih aktualnih temah.

Mladi so ji zastavili številna zanimiva vprašanja, a uvodoma ni šlo brez tistega o razlogih za pot v politiko. Poslanka je dejala, da je že od malega z očetom spremljala politiko. Kot novinarka je veliko doživela, videla in slišala ter bila ob tem pogosto jezna in razočarana. Ko je dobila povabilo za vstop v politiko, ni mogla reči ne, saj je bila to priložnost, da poskusi stvari narediti tako, kot sama misli, da je prav. Najbolj se osredotoča na mlade ter na razmere v medijih in novinarstvu, kjer se v zadnjih mesecih stopnjujejo pritisk: »Kar se dogaja, je alarmantno. Institucije žal nimajo dovolj primernih orodij za reagiranje, po navadi je odgovor vedno, da je to v pristojnosti držav članic, ker večinoma tako tudi je v resnici.« Prav zato meni, da bo akt o svobodi medijev ključen, ker gre za prvo zakonodajo na tem področju.

Po besedah Joveve pri delu v Evropskem parlamentu ni čutiti neenakosti ali slabše obravnave na podlagi spola, je pa to izrazitejše na družbenih omrežjih: »Ljudje te sodijo na podlagi spola, porekla, prejšnjega poklica, mladosti. Je kar precej takšnih in drugačnih komentarjev, za katere mislim, da jih ne bi bilo toliko, če bi bila moški,« je povedala in dodala: »Tega je ogromno, največ na Twitterju, tam je greznica vsega možnega. Tudi pokroviteljstva je ogromno.« Na družbenih omrežjih dobiva tudi grožnje, predvsem od anonimnežev, se ji pa zdi, da je v zadnjih mesecih tega več kot nekoč. To pripisuje spremembam v splošni družbeni klimi, saj si del politike, ki je na oblasti, privošči komentarje, ki ne spadajo v javni diskurz, posledično pa si tudi ljudje upajo več. Joveva je prepričana, da so za slabšo zastopanost žensk v politiki krivi predvsem stereotipi in vzgoja: »Politika je eden takih poklicev, za katerega se predvideva, da gre za moški svet in zato se precej manj žensk odloča za vstop v politiko. Pa tudi zato, ker v politiki niso najbolj prijazni pogoji za družinsko življenje, sploh če imaš male otroke ali jih nameravaš imeti. Ne razume se dovolj dobro, da se spoli prepletajo med seboj in ne ločujejo.« Spolne kvote podpira, saj bi bilo brez njih žensk v politiki še manj, a rešitev v prihodnosti vidi predvsem v nevtralnih kvotah ter vzgoji.

Evropska poslanka je spregovorila tudi o negativnih plateh Bruslja: »Najbolj me moti, ker veliko mojih kolegov nima stika z realnostjo.« Parlament je ogromen sistem in tudi neke vrste balonček, kjer je težko vzdrževati ta stik, a sama, kot pravi, zelo pazi, da ne bi dobila »višinske bolezni«. Ena največjih neumnosti se ji zdita dva sedeža Evropskega parlamenta, v Bruslju in Strasbourgu. Žal na to nima vpliva, jo pa veseli, da lahko pri čem drugem naredi res veliko: »Z amandmaji, poročili, z lobiranji in tkanji prijateljstev lahko veliko dosežeš in dobiš. Nisem zaman šla v to. Določena pričakovanja so se mi porušila, določena pa utrdila.«

Med prioritete drugega dela mandata je uvrstila dva ključna cilja. V evropskem letu mladih vidi priložnost, da se intenzivneje izpostavlja njihove probleme, pripravlja pa tudi projekte, ki so povezani s Slovenijo: »Nameravam postaviti spletno stran, kamor bodo mladi zapisovali svoje ideje, na podlagi tega pa se bom odločila, kaj se da iz tega narediti – ali se postavi vprašanje Komisiji, ali se pošlje pismo oblastem, ali se lahko naredi poročilo, ali pa se da dopolnilo h kakšnemu zakonodajnemu predlogu.« Prav tako se želi aktivno vključiti v pripravo akta o svobodi medijev. Ob tem pa je povezana še v manjšo skupino poslank in poslancev, ki si prizadevajo, da bi Evropski parlament v določenih segmentih obdržal možnost dela na daljavo, kar je še posebej pomembno za poslanke, ki so ali še bodo mlade mamice, saj poslanska funkcija ne predvideva porodniške odsotnosti: »Želimo si, da bi se ženske lažje odločile za otroke, ker bodo zanje pogoji prijaznejši, če ohranimo sedanji način dela na daljavo.«

Joveva tudi meni, da se mladih ne jemlje dovolj resno, ko se vključujejo v javno debato. »Vsi govorimo o prihodnosti Evrope in izpostavljamo naslednjo generacijo, imamo o tem konferenco, kjer naj bi imeli glavno besedo mladi, potem pa v odboru tam sedijo ljudje, ki niso niti moje starosti, pač pa konkretno starejši. In ko imamo v Sloveniji konference na temo mladih, tam predavajo sedemdesetletniki,« je še dodala in znova opozorila na pokroviteljstvo, ki ga je v politiki veliko. Po njenem bi politika v očeh mladih izgubila negativen predznak, če bi večina politikov predstavljala dober zgled. To, da oblast misli, da si lahko privošči vse, se namreč preslika na mlade, ki potem mislijo, da so vsi politiki enaki.

»Kaj narediti? Narediti se da veliko, ampak del politike se nikoli ne bo spremenil, zato morajo biti ljudje tisti, ki bodo take politike odstranili s funkcij. To pa se naredi na volitvah.«

Odgovorila je tudi na vprašanje o absurdni situaciji razmerij moči med Evropskim parlamentom in Svetom: »To je res ogromen problem, mi je žal, da se o tem skoraj nič ne govori, niti naredi. Svet in Parlament sta sozakonodajalca. Mi sprejemamo zakone z večino. V Svetu je pa običajno soglasje in to je ključna težava, ker morajo biti čisto vse države za.« Izpostavila je nekatere zakonodajne rešitve, kot je pakt o migracijah, ki so žrtve parcialnih političnih interesov posameznih držav članic, ki se že dolgo ne obnašajo več v skladu z evropskimi vrednotami. »Mislim, da vsaj dve državi sploh ne bi smeli biti več članici EU, ampak mi v Parlamentu nismo tisti, ki lahko sami to spremenimo,« je sklenila.