Neliberalni skrajno desni populizem je trenutno največja grožnja v EU in na Zahodnem Balkanu

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v nedeljo, 5. decembra 2021, govornica na Regionalni liberalni konferenci, ki je v organizaciji makedonskih liberalnih demokratov (LDP) in politične skupine ALDE v Skopju potekala pod naslovom “Prenovljena naracija za pospešeno integracijo v EU”. Joveva je bila kritična tako do Evropske unije kot do določenih držav članic, predvsem pa je poudarila pomen partnerstva in sodelovanja. Spregovorila je tudi o grožnji neliberalnega skrajno desnega populizma.

Uvodoma je ugotovila, da se v odnosih med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom v dveh in pol letih mandata aktualnega sklica Evropskega parlamenta žal ni kaj dosti spremenilo. Deloma je tako zaradi pandemije, ki je zasenčila druge teme, a države članice so se tudi na vrhu na Brdu, ki naj bi bil namenjen prav spodbujanju širitve, zelo zadrževale pri uporabi besede ‘širitev’. Spomnila je na več ovir, ki otežujejo širitev, na primer grški veto in nato še bolgarski za Severno Makedonijo, pa tudi francoski “ne”: “Poudarjam, da se dvostranski spori v skladu s pogodbami ne smejo uporabljati za onemogočanje države kandidatke pri začetku pogajanj. V tem primeru torej država članica EU tega ne spoštuje in očitno izkorišča položaj Severne Makedonije za svoje politične igre. Pravilo konsenza EU še enkrat kaže svojo slabost – da lahko ena država članica, od 27, ustavi napredek enega naroda.” Ob tem je izpostavila, da so v Evropskem parlamentu zaradi tega odkrito in glasno kritizirali najprej Komisijo in potem še Svet, saj je obljube treba držati, dobro delo pa mora biti nagrajeno.

“Države Zahodnega Balkana, naše neposredne evropske sosede, bi morale tekmovati med seboj, kdo bo izvedel največ reform, kdo bo ustvaril boljše življenje za svoje državljane ter ponuditi podporo in znanje ena drugi, da bo ta skupen proces lažji. S pomočjo Evropske unije pa bi morali drug drugega podpirati in spodbujati,” je povedala in hkrati ugotovila, da so žal številne države Zahodnega Balkana obtičale z reformami, nacionalizmom in etno-nacionalističnimi pripovedmi iz devetdesetih let, kar jim ne dopušča napredka. V širitvi EU bi države Zahodnega Balkana morale videti cilj, da se bodo vsi njihovi državljani, ne glede na to, kje živijo, in ne glede na njihovo etnično ali versko pripadnost, počutili cenjene, varne, slišane in spoštovane.

Poslanka je obsodila tudi dejanja Evropske unije, ki na Zahodnem Balkanu izgublja verodostojnost s številnimi neizpolnjenimi obljubami. Po njenem mnenju je vključitev teh držav v EU geopolitična nuja, ki zagotavlja mir in trajnostni razvoj področja. EU in Zahodni Balkan lahko številna za prihodnost izjemno pomembna vprašanja naslavljata le skupaj.

“Ne želim zveneti pesimistično, vendar v bližnji prihodnosti ne vidim veliko radikalnih sprememb. Seveda je novi širitveni paket Komisije obetal, vendar predpostavka, da bi se vseh šest držav Zahodnega Balkana kmalu pridružilo EU, ni preveč realna, še posebej, ker se je zgodil avtoritarni preobrat nekaterih držav v EU, ki zdaj zagotovo ne bi šle skozi paket širitve. Zato mora biti EU strožja tudi do svojih držav članic. Vidimo poslabšanje medijske svobode, pravne države in državljanskih svoboščin v nekaterih državah članicah, zato so v EU zelo zelo potrebne globoke spremembe. Žal, to se vidi na Madžarskem, Poljskem in od nedavnega tudi v moji državi Sloveniji. Tako lahko vidimo, kako lahko ta neliberalni skrajno desni populizem v zelo kratkem času oslabi pravno državo, razgradi neodvisnost sodstva, javnih medijev, regulativnih agencij in neodvisnih institucij. To je trenutno največja grožnja, tako na Zahodnem Balkanu kot v državah članicah EU.”

Joveva je poudarila, da je ta ideologija tesno povezana z etno-nacionalističnimi težnjami in kot taka ni le ovira za pristop in grožnja miru, ampak tudi spodkopava samo strukturo Evropske unije. “Vendar moramo biti jasni, kaj se dogaja: umetno ustvarjeni ideološki spori so le kritje za avtoritarno vladavino, ta pa je le kritje za kleptokracijo. In vsi, tudi tisti, ki se pretvarjajo, da so liberalni ter da so del naše družine, a podpirajo takšne neliberalne voditelje, so del problema in ne rešitev,” je bila ostra in svoj nagovor sklenila z mislijo: “Skupaj se moramo boriti proti iliberalizmu po Evropi in krepiti naše skupne vrednote. Ne smemo pozabiti, da smo pri tem partnerji in da je proces naporen, dolg, a na koncu je zmaga. Mora biti zmaga za Evropsko unijo, za Zahodni Balkan, predvsem pa za državljane vseh držav Zahodnega Balkana, ki si zaslužijo boljše in varnejše življenje.”

V posnetku lahko prisluhnete nekoliko skrajšani različici nagovora: