“Kraj rojstva ne sme vplivati na to, kako dobro bomo zdravljeni”

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 29. novembra 2021, gostila okroglo mizo »Zdravstveni sistem po pandemiji: med strahom, vzajemnostjo in solidarnostjo«. Na okrogli mizi so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali še: Jani Möderndorfer, poslanec LMŠ, Sašo Rebolj, zdravnik splošne medicine in direktor zdravstvenega doma, dr. Nina Pirnat, epidemiologinja in nekdanja direktorica NIJZ ter Nataša Vidnar, diplomirana medicinska sestra in vodja Centra za krepitev zdravja. Na omizju so iskali odgovore na številna aktualna vprašanja o stanju v zdravstvu: javno, zasebno ali koncesionarsko zdravstvo, kako je s (pod)financiranjem zdravstva, primanjkljajem zdravstvenega kadra, zakaj moramo vlagati napore in sredstva v krepitev osnovnega zdravstva za razbremenitev sekundarnega, zakaj potrebujemo razvoj nujne medicinske pomoči, kakšen je pomen centrov za krepitev zdravja ter kakšne so trenutne evropske zdravstvene politike, pa tudi, kako naprej po koncu pandemije.

Irena Joveva je povedala, da tudi v Evropski uniji zdravstveni sistemi niso imuni na politične in lobistične pritiske, ki želijo ustvariti privatizacijsko okolje. »V Renew Europe velike upe polagamo v Evropsko zdravstveno unijo, za katero upam, da se bo sčasoma preoblikovala iz trenutno zastavljene oblike v nekakšen enotni model zdravstva v vseh državah članicah, ki bi vsem prebivalcem Unije omogočal dostop do enakih oblik zdravljenja pod enakimi pogoji,« je poudarila in izpostavila  primer Lombardije, kjer k dobičkom usmerjene zasebne bolnišnice kovidnih bolnikov niso obravnavale. »Tako so imeli na eni strani prazne postelje v zasebnih bolnišnicah in prepolne javne bolnišnice. Gre za jasen primer, ki nakazuje na naravni zaključek zdravstvenega sistema, ki temelji na profitu,« je povzela.

Tudi Sašo Rebolj je podobnega mnenja: »Javno zdravstvo ne more postati odlagališče nekih zdravstvenih uslug, ki so ovrednotene slabo, vse ostalo pa bi opravljali zasebni zavodi, saj bi to pomenilo bistveno slabšo dostopnost storitev za vse.« Nina Pirnat vidi odločilno težavo v trenutno zastarelem sistemu financiranja zdravstva: »Treba je na novo določiti, kako se bo javni zdravstveni sistem dofinanciral iz proračuna, v kolikor zmanjka sredstev iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa je treba temeljito poseči tudi v vodenje in upravljanje javnih zavodov, pa tudi v plače v javnem sektorju.« Najboljši način financiranja se ji zdi t.i.  »pay for performance«, torej plačilo za izplen zdravljenja ali za komplet zdravstvenih storitev, ki jih posameznik dobi za zdravljenje njegovega stanja. Nataša Vidnar je izpostavila številna področja zdravstvene nege, kjer bi bile nujne zakonske spremembe in regulacije, s čimer bi bili bližje drugim reguliranih poklicem v Sloveniji. »Medicinske sestre si želijo izvedbene naloge in tudi vidno mesto pri odločanju,« je dodala in to ponazorila na primeru cepljenja, kjer medicinska sestra prevzema vse faze, a je njena vloga še vedno samo izvedbena.

Sašo Rebolj je poudaril, da odhodi iz zdravstvenega sistema niso vezani samo na plačo, ampak tudi na delovne pogoje: »Zavarovalnica je tista, ki diktira, koliko in celo s kakšnim kadrom morajo zdravstveni zavodi narediti, da dobijo plačan določen progam.« Vidnarjeva se je z njim strinjala in dodala, da je največji primanjkljaj medicinskih sester pri zagotavljanju zahtevnejših delovnih procesov. Izdelava kadrovskih standardov bi omogočila, da se razporedi prave ljudi na prava delovna mesta.  Jani Möderndorfer pa vidi težavo tudi pri strukturi  osebja: »Kar 75 odstotkov je medicinskih tehnic in tehnikov, ostalo pa so diplomirane medicinske sestre, ki pa opravijo večino dela, medtem ko se zdravstvenim tehnikom jemljejo pristojnosti z upanjem, da bo sčasoma vedno več diplomiranih. Vprašanje je, če nam bo uspelo to strukturo obrniti.« Pirnatova pa je še dejala, da tudi enotni plačni sistem ni najboljša rešitev, če ne bi bil bistveno spremenjen z možnostmi dodatnega nagrajevanja, kar pa pomeni tudi korenito spremembo zakonodaje.

PreviousNext

Glede pandemije je Joveva poudarila, da je Evropska unija pri spoprijemanju z njo odreagirala zelo hitro. Ne le s finančnimi mehanizmi, ki bodo omogočili okrevanje po njej, pokazalo se je, da so javni zdravstveni sistemi absolutna prioriteta, hkrati pa so se razkrile tudi številne pomanjkljivosti. »Če bomo z neko politično voljo stremeli k izboljšanju, potem lahko pričakujemo konkretne in dobre premike na bolje. Upam pa, da se ne bo na vse skupaj prehitro pozabilo in se krize ne bi izkoristilo za izboljšanje zdravstvenih sistemov na evropski ravni.« Pirnatova je pri spoprijemanju s pandemijo izpostavila tudi uspešnost držav, ki so gradile na dnevnem komuniciranju smiselnih ukrepov in na zaupanju prebivalstva: »Vsi so poudarjali, da je ključno, da ukrepi temeljijo na razumevanju prebivalstva, da so pravočasni in da so izvedljivi – napovedani dovolj hitro, da se lahko prebivalstvo pripravi, mora pa se upoštevati tudi vse kategorije prebivalstva.«

Izpostavili so tudi pomembnost dostopnosti nujne medicinske pomoči vsem prebivalcem ter centrov za krepitev zdravja. Študije kažejo, da lahko s spremembo življenjskega sloga za 30 odstotkov zmanjšamo možnost, da za covidom sploh zbolimo, za 30 odstotkov je boljši izid cepljenja, pa tudi rehabilitacija po prebolelem covidu je za 40 do 50 odstotkov boljša. Ob tem je v zdravstvu in pri zdravljenju nujno odprto komunicirati s prebivalstvom, ponovno oceniti, kakšno je stanje kronično bolnih, ter posebno skrb posvetiti otrokom, ki so jih v času epidemije kovida ukrepi močno prizadeli.

Sogovorniki so se strinjali, da mora biti zdravstveni sistem dostopen vsem ter da je zdaj pravi čas za njegovo preoblikovanje z mislijo na to, kaj je najboljše za bolnike in bolnice. »Slovenski zdravstveni sistem je boljši, kot je splošno javno mnenje o njem, kar dokazuje z vrhunskimi dosežki, je tudi široko dostopen, potrebuje pa res še veliko izboljšav. To je zdaj priložnost, da se zaznajo in popravijo šibke točke. Kraj rojstva ne sme vplivati na to, kako dobro bomo zdravljeni. Naj se ne začne in končuje pri denarju,« je ob koncu še povedala Joveva.