Vsem v Evropi je jasno, kaj se dogaja v Sloveniji in kako nevarno je to

Evropska poslanka Irena Joveva je bila danes, 26. novembra 2021, gostja na Radiu Kum. Ob skorajšnji polovici mandata se je ozrla na preteklo delo in na izzive, ki so še pred njo. Komentirala je družbene in politične spremembe, ki jih narekuje pandemija, evropske politike za upravljanje in sanacijo stanja po pandemiji, pa tudi politično dogajanje v Sloveniji.

Že zelo kmalu po njenem nastopu mandata je svet zajela pandemija. Joveva ne dvomi o vlogi Evropske unije pri reševanju krize: »Čeprav se zdi Bruselj velikokrat nepomemben, je vse prej kot to. Prav skupno ukrepanje na vseh področjih je in bo državam članicam omogočilo bistveno lažje spopadanje s pandemijo, kot bi nam to uspevalo samim.« Žalosti pa jo, da je čas pandemije pospešil tudi razmah raznih zelo nevarnih ideologij, na primer fašizma, različnih nestrpnosti in erozije demokracije, na kar ni imuna niti Slovenija. »To vidim kot nekaj, na kar je treba vsakič znova jasno in glasno opozarjati, ker to so res zelo grozeče zadeve, ki jih preprosto moramo ustaviti,« je poudarila.

Joveva, ki je članica štirih odborov, se je v preteklih dveh letih in pol aktivno posvečala številnim področjem. Na posebnem odboru proti raku so pripravili predlog resolucije Evropskega parlamenta o krepitvi Evrope v boju proti raku. »Pomemben cilj prve polovice mandata je bilo tudi oblikovanje in sprejetje mehanizmov za Naslednjo generacijo, mehanizma za okrevanje in odpornost,  ki je zdaj vključen tudi v dolgoročni proračun EU. Ta sredstva bodo državam članicam omogočila preboj in razvoj v obdobju po pandemiji,« je povedala, ob tem pa je zadovoljna, da je precej več sredstev namenjenih tudi mladim. Na odboru za kulturo pa so v zadnjem času na tapeti mediji, svoboda novinarstva in vladna vmešavanja na Poljskem, Madžarskem in, žal, tudi v Sloveniji. V pripravi je precej zakonodajnih rešitev – od Evropskega akta o svobodi medijev do aktov o digitalnih storitvah in digitalnih trgih in morda kmalu tudi tako imenovana AntiSlapp zakonodaja, ki bi preprečila zlorabe pravnega sistema za utišanje novinarjev, nevladnikov in civilne družbe.

Stanje v Sloveniji se ji zdi zaskrbljujoče: »STA je bila zadnje leto talka vlade Janeza Janše. Želeli so jo spraviti na kolena, si pridobiti moč uveljavljanja lastne uredniške politike. Enako poskušajo s kadrovskimi menjavami na nacionalni televiziji.« V Evropi niso neopaženo minili niti Twitter izpadi aktualne vladne ekipe, vse našteto pa je pripeljalo do točke, ko je delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine v Sloveniji preverjala stanje demokracije.

»V poročilu jasno piše, da so globoko zaskrbljeni zaradi ozračja sovražnosti in globoke polarizacije v državi – zaradi točno tega, kar je sicer cilj Janeza Janše. In prišli smo celo do točke, ko bomo v Evropskem parlamentu – predvidoma decembra – dobili prvo resolucijo o Sloveniji glede razmer na področju temeljnih pravic in pravne države. In ne, to ni noben “izvoz” notranjepolitičnih tem, to je samo dokaz, da je vsem jasno, kaj se dogaja in kako nevarno je to.«

Joveva je bila kritična tudi do evropske ravni, ki po njenem mnenju ukrepa prepočasi in ima pretoge mehanizme. Evropska unija namreč tudi pri najhujših kršitvah evropskih temeljnih vrednot nikakor ne uporabijo mehanizma, ki omogoča sankcije – pogojevanje izplačila evropskih sredstev z vladavino prava.

Spregovorila je tudi o materinstvu: »Zelo sem si želela postati mama, ampak ni bilo tako lahko in samoumevno. To je bila moja tretja nosečnost in moj četrti otrok, prvi donošen … In zato je bila sreča ob njenem rojstvu toliko večja. Je pa res, da je to kar velik zalogaj. Na to te nihče ne more pripraviti – ne na vso to ljubezen in brezpogojno predanost, ne na to, kako zelo naporno je lahko.« Poslanka kljub nekaj mesecev stari hčerki namreč polno dela, saj porodniški dopust za poslance sploh ni predviden. Trenutno ima zaradi pandemije sicer možnost dela od doma, a je okrcala nepremišljene in nenadne odločitve predsednika parlamenta Sasollija, ki je pretekli mesec na vrat na nos delo na daljavo ukinil, potem pa ga je zaradi pritiskov mladih poslank in poslancev znova omogočil. Joveva se bo decembra sicer prvič na plenarno zasedanje v Strasbourg odpravila tudi s hčerko.

Ob koncu je pozvala k zaupanju v znanost, napredek in razvoj. »Bodimo prijazni, razumevajoči, strpni in predvsem – odgovorni. In, ja. Pojdimo na volitve. To ni le pravica vsakega izmed nas, to je naša skupna odgovornost. Zato, da se ne bodo na koncu drugi odločali namesto vas,« je zaključila.

Posnetek intervjuja je dostopen TUKAJ.