“Aktualna vlada želi disciplinirati kulturne organizacije”

Evropska poslanka Irena Joveva je na evropsko komisarko za inovacije, kulturo, izobraževanje in mladino Marijo Gabriel naslovila odprto pismo, v katerem jo je seznanila z zmanjšanjem financiranja kulturnega sektorja v Sloveniji. V nadaljevanju si lahko preberete pismo v celoti:

“Na vas se obračam z namenom, da vas obvestim o dogajanju na področju kulture v Sloveniji. Vsi se zavedamo, da je kultura eden izmed pomembnejših vidikov Evropske unije, saj nas zgodovinski razvoj posameznih držav članic – in kontinenta kot takega – povezuje v celoto. Kulturne razlike, ki so se oblikovale, so prerasle v del posameznikove identitete evropskih državljanov, preko katere se razlikujemo, a nas v enaki meri preko kolektivnega razvoja tudi združuje. Področje kulture je znotraj Unije finančno podhranjeno že vrsto let, pandemija koronavirusa pa je finančno vrzel še dodatno poglobila. Medtem ko je Unija po svoji moči prek mehanizmov finančne podpore za kulturni sektor namenila dodatni dve milijardi evrov sredstev za podporo pri obnovi, odpornosti ter raznovrstnosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki jih brez krize najbrž ne bi, pa je v posameznih državah članicah moč opaziti reze v financiranje kulturnega sektorja v državnih proračunih. Tako je, na žalost, tudi v Sloveniji. Zavedam se, da je postavitev državnih proračunov v pristojnosti držav članic, a vendar je dodatno finančno izčrpavanje kulturnega sektorja izredno pomembna tematika, zato vas želim obvestiti o prihajajočih finančnih rezih v kulturnem sektorju v Sloveniji.

Stanje na področju kulture v Sloveniji je zaskrbljujoče. Evropski komisiji je že dobro poznano dogajanje okoli Slovenske tiskovne agencije, vzporedno pa se dogajajo tudi drugi procesi, ki so usmerjeni bodisi k spremembi medijske krajine bodisi k destabilizaciji nevladnega sektorja. Eden teh vzporednih procesov je bil sprejemanje Pravilnika o strokovnih komisijah, ki je potekal sredi epidemije (oktober 2020) in v nasprotju s stališčem Odbora za kulturo v Državnem zboru RS ter proti sklepu Nacionalnega sveta za kulturo. Edino za vlado pomembno določilo v pravilniku je bilo končno določilo o menjavi strokovnih komisij. Če so bile komisije v preteklem mandatu imenovane s transparentnim javnim postopkom, potem tega za aktualne strokovne komisije žal ne moremo reči. Posledice sporne spremembe pravilnika in nadaljnjega netransparentnega imenovanja komisij so bile kmalu jasne, in sicer že ob rezultatih medijskega razpisa za leto 2021, ko so iz financiranja izpadle številne lokalne radijske postaje (npr. Koroški radio, Radio Triglav itd.), pa tudi za kulturo pomembni specializirani mediji (revije Kino, Razpotja, Literatura itd.) ali na primer najstarejša študentska radijska postaja Radio Študent.

Namera aktualne vlade, da disciplinira kulturne organizacije, ki sledijo predvsem družbenemu dobru in lastnim uredniškim politikam, se kaže tudi ob sprejemanju aktualnega rebalansa proračuna za leto 2022. Z rebalansom se sicer povečujejo splošna sredstva za kulturo, a hkrati se bistveno znižujejo sredstva na postavki Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, ki je ključni vir financiranja nevladnih kulturnih organizacij (predvsem na področju uprizoritvene, vizualne, intermedijske in glasbene umetnosti). Sredstva se na omenjeni postavki razpolavljajo iz 6,4 na 3,6 milijonov evrov, kar poleg rezov v številne projekte na področju kulture pomeni tudi veliko težje vključevanje nevladnih organizacij v evropske projekte, saj preprosto ne bodo imele osnove v nacionalnem financiranju. Ogroža se tudi cel nabor vzporednih procesov, vse od skrbi za strokovnost področij (financiranje stanovskih organizacij), do negativnega vpliva na razvoj kadrov in publike.

Podobno se dogaja tudi na področju ljubiteljske kulture, kjer se proračun prav tako zmanjšuje za dobrega pol milijona evrov. Četudi vlada pojasnjuje, da je to zavoljo pravočasno, v letu 2021 izvedenega projekta, za katerega so bila rezervirana sredstva tudi v letu 2022, pa bi bilo treba ta sredstva razumeti kot končno, dolgo pričakovano normalizacijo na področju. Sredstva za ljubiteljsko kulturo namreč že vrsto let stagnirajo, kar se pozna tudi že na samem področju. Če je ljubiteljska kultura včasih predstavljala eno od ključnih osnov poklicnega NVO sektorja v kulturi, se sedaj bori zlasti za ohranjanje svojih projektov, kar ni vzdržno, predvsem pa ni razvojno.

Slovenija bi kot manjša članica EU toliko več pozornosti morala posvečati ravno nevladnemu sektorju v kulturi, ki bistveno prispeva tako k ohranjanju tradicije kot snovanju prebojnih umetniških praks. Aktualno znižanje naposled ni v soglasju niti z Novo evropsko agendo za kulturo (Bruselj, 22. maj 2018 COM(2018) 267 final), ki ima med drugim kot ključen cilj »izkoristiti ves potencial kulture za pomoč pri vzpostavitvi bolj vključujoče in pravične Unije, ki podpira inovacije, ustvarjalnost ter trajnostna delovna mesta in rast«. S krčenjem nevladnega sektorja iz naslova nacionalnega financiranja se ogroža tudi evropske cilje na področju kulture. Evropske smernice so del soglasja članic EU o skupni prihodnosti, vsakršno odstopanje brez zadostne utemeljitve pa pomeni odklon, ki ne prispeva k skupnim prizadevanjem EU.”

Izvirnik v angleškem jeziku je dostopen TUKAJ.