Irena Joveva za Reporter: “Bleferka pa res ne bom”

V aktualni številki Reporterja lahko na šestih straneh preberete izčrpen intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo, v katerem ocenjuje prvo polovico mandata, kritično izpostavlja izzive, ki čakajo Evropo, komentira trenutno politično in družbeno stanje v Sloveniji, spregovori pa tudi o izzivih materinstva v kontekstu politične kariere, ciljih za drugo polovico mandata in o tem, ali jo kakšno novinarsko vprašanje kdaj vrže iz tira.

»Iz tira me kvečjemu vržejo kakšni odgovori tistih, ki mislijo, da jim nihče nič ne more in da vse vejo, ker nas zaradi takih ljudje mečejo v isti koš. Sama se vedno potrudim odgovoriti natančno na tisto, kar se me vpraša, ne ovinkarim in če nečesa ne vem, to povem, ker to ne pomeni, da nimam pojma, ampak da bleferka pa res ne bom. Dovolj jih imamo v naši državi.«

Joveva je v odgovoru na vprašanje o medijih v povezavi s tem, da »desnosredinski vladi očitajo onemogočanje delovanja STA«, izpostavila, da se aktualne vlade ne da označiti kot desnosredinske ter da ne gre za očitke o onemogočanju STA, temveč za jasna prizadevanja, da si jo podredijo ali uničijo.

Tudi sicer je dobršen del intervjuja namenjen stanju svobode medijev v Sloveniji, od strankarskega financiranja medijev, ki izvajajo propagando, namenjeno izključno diskreditaciji političnih nasprotnikov, do dejstva, da dogajanje podrobno spremljata tako Evropska komisija kot delovna skupina Evropskega parlamenta. Ta bo čez nekaj dni prišla v Slovenijo, kar z vidika ugleda države ni dobro, je dejala Joveva: »Koristilo tudi ni, da je aktualni premier na zaslišanju v Evropskem parlamentu s precej bizarnim nastopom pokazal, da pravzaprav nima argumentov za sporne ukrepe. Kot vem, bo delovna skupina opravila razgovore z različnimi deležniki in pripravila poročilo. Kaj sledi, bo odločila večina v Parlamentu.«

Po mnenju poslanke želi aktualna vlada s svojimi potezami Slovenijo v popolnosti preoblikovati v iliberalno demokracijo, zaradi česar izgubljamo dobršen del spoštovanja, a da je vendarle vsem jasno, kdo je odgovoren za to. Predsedovanje Slovenije Svetu EU je medtem ocenila kot politično neuspešno, vendar dodala, da je Slovenija uspešna tam, kjer vlada nima velike vloge; torej na tehnični ravni, kjer v okviru predstavništva delujejo diplomati in strokovnjaki.

O največji grožnji EU, ki po njenih besedah prihaja od znotraj, pa je povedala:

»Populisti cinično vzbujajo strah, izkoriščajo zgodovinske travme, namenoma delijo narod brez osnovne spodobnosti, zgolj zaradi sle po oblasti in moči. Morda se vam zdi to pretirano, vendar je EU zaradi oblasti na Madžarskem in na Poljskem, v manjši meri tudi pri nas in v Bolgariji, na resni preizkušnji. Zdaj, ko je Evropska komisija pod vztrajnim pritiskom Evropskega parlamenta končno bolj asertivno nastopila proti kršenju vladavine prava, so se napetosti le še povečale. Seveda si ti režimi prizadevajo to predstaviti kot obrambo krščanske Evrope, suverenost lastne države, družinske vrednote, a to je preusmeranje pozornosti. Niti ne gre za konservativne vrednote nasproti liberalnim. Gre preprosto za avtoritarizem nasproti liberalni demokraciji.«

Zelo jasno je odgovorila tudi na vprašanje, ali še obstajajo pravi liberalci »glede na to, da je tudi iz ust evropskih poslancev iz liberalnih skupin slišati vedno več nestrpnosti do drugače mislečih«.

»Verjetno ste pojem nestrpnosti zamešali z nestrinjanjem in opozarjanjem na kratenje temeljnih pravic in kršenje vladavine prava. Liberalne skupine že po naravi zajemajo različno misleče. V Renew Europe so ekonomsko gledano mnogi zelo na desni, drugi bolj na levi, toda stališča glede temeljnih svoboščin ter pravic in vladavine prava imamo vedno identična. Ne gre niti za to, da bi bili nestrpni do konzervativnih ljudi, pač pa nastopamo proti uzurpaciji držav koruptivnih voditeljev, ki jih žene sovraštvo. /…/ Največji trik teh populističnih strank je, da se predstavljajo kot zastopniki tradicionalnih vrednot, medtem ko so v resnici njihova negacija v vsem svojemu cinizmu.«

Poslanka je spregovorila tudi o svojih aktivnostih v prvi polovici mandata in načrtih za naprej. Sodelovala je pri več kot ducatu poročil in bila del ožje fokusne skupine, kjer so na predlog predsednika Davida Sassolija pripravili predloge reform Evropskega parlamenta. Trenutno največ pozornosti posveča področjem medijev, kulture, okolja, zdravja ter temam, ki zadevajo mlade, pri čemer želi predvsem dosegati pričakovanja ljudi.

Znotraj odbora za kulturo si bo prizadevala »dobiti čim večjo vlogo pri aktu medijske svobode, ki ga nujno potrebujemo, če želimo, da se Evropska komisija na razmere, kot so v STA, lahko preneha odzivati le z večno zaskrbljenostjo in neuslišanimi pozivi«.

Joveva je med drugim še izrazila zadovoljstvo, da je tudi z lastnim delom dosegla, da bo za programe mladih v prihodnjih letih namenjenih več sredstev. Glede Konference o prihodnosti Evrope pa je izrazila upanje, da bo projekt prinesel želene spremembe, a da so se ideje o približevanju EU ljudem že prevečkrat razblinile, da bi si to tudi upala napovedati.

»Ne razumem, kako lahko svoje poglede o prihodnosti pri nas razlagajo 75-letniki in več. Z vsem dolžnim spoštovanjem, a če se pogovarjamo o prihodnosti, bi moralo biti logično, kdo naj ima glavno besedo. «

Intervju si lahko v celoti preberete v aktualni številki revije Reporter, ki je že naprodaj.